background

Glavobol zaradi premalo spanja

Kakšen glavobol nas čaka, če spimo premalo?

Po izsledkih raziskav sodeč se lahko zaradi pomanjkanja spanja pojavita zlasti dve vrsti glavobola - tenzijski in migrenski. Kako ju prepoznamo?

Občutek bolečine ob tenzisjkem glavobolu je podoben, kot če bi vam nekdo stiskal lobanjo – boli cela glava, običajno pa se glavobol razširi iz vratu. Bolečina je blaga do zmerna in naj se ne bi okrepila ob hrupu ali svetlobi.

Migrenski glavobol prepoznamo po močnem utripajočem glavobolu, ki nas lahko popolnoma onesposobi. Glava lahko boli le na eni strani, bolečina pa lahko traja tudi več dni. Prizadeti je občutljiv na zvok in svetlobo, kajti ob hrupu in močni svetlobi se pogosto bolečina še ojača. Lahko se pojavijo tudi motnje vida in slabost z bruhanjem.

Lahko pa je ob pomanjkanju spanja izrazitejši tudi glavobol zaradi poškodbe glave. Mnogi, ki so utrpeli poškodbe glave, vedo, da se lahko bolečina na prizadetem mestu vrne ali okrepi, kadar spijo premalo. Oziroma nasprotno, ko spijo dovolj, glavobol izzveni oz. je vse blažji.

Zakaj glava boli zaradi premalo spanja?

Zakaj se glavobol pojavi, kadar spimo premalo, do potankosti še ni znano. Verjetno pa gre za več dejavnikov.

Motnja v ritmu spanja je npr. lahko direktni sprožilec migrenskih glavobolov. Zato je sestavni del obvladovanja migren vzpostavljanje stalnih spalnih navad. Eden od razlogov, da se npr zbudimo z migrenskim glavobolom, raziskovalci pripisujejo moteni REM fazi spanja. REM je faza spanja, ko intenzivno sanjamo in ko se utrjuje spomin. Vplivala pa naj bi tudi na naše dobro počutje, saj se med REM fazo sproščata hormona dobrega počutja – serotonin in dopamin. Kadar je naš ritem spanja porušen, je motena tudi REM faza spanja, posledično pa utegne padec v serotoninu in dopaminu sprožiti migrenski glavobol.

Do motenega ritma spanja pridemo prej, kot si mislimo – že kakšen dan ali dva premalo spanja je lahko dovolj. Raziskave kažejo, da že ena noč, ko spimo manj, lahko občutno zmoti hormonsko ravnovesje melatonina in kortizola ter s tem načne naš ritem spanja. Posledica je, da že naslednji večer ne moremo normalno k počitku ob običajni uri, saj je telo še vznemirjeno od porasta kortizola, ki preprečuje začetek spanja. Kortizol mora proti večeru upasti, melatonin pa narasti, da bi lahko zaspali in imeli kakovosten spanec. Kadar ravnovesje teh hormonov z enim ali celo več noči nespanja zmotimo, so lahko posledice ne le težave z začetkom spanja, ampak tudi zbujanje in rahel spanec sredi noči in seveda motnje REM faze spanja.

Med dejavnike, ki sprožijo glavobol, lahko uvrstimo tudi slabo čiščenje in regeneracijo telesa (in možganov) ob pomanjkanju spanja. To bi npr. lahko pojasnilo pojačane bolečine na mestu poškodbe glave v primeru premalo spanja. Znano je, da se možgani čistijo le, ko ponoči spimo. Kakovosten spanec je torej nujen za dobro delo glimfatičnega čistilnega sistema možganov in za obnovo prizadetih tkiv. Če ne spimo dovolj, je lahko posledica ne le glavobol, ampak tudi kopičenje odsluženih beljakovin v možganih in večji riziko za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

Pomanjkanje spanja v telesu povzroča stres. Vse, kar moti naše biološke ritme, ki nam omogočajo vzdrževanje homeostaze oz. ravnovesja, povzroča telesu stres. Torej, če je normalno, da smo čez dan budni in da ponoči vsaj 7 do 8 ur spimo (otroci več), s čimer lahko vzdržujemo ravnovesje, potem bo tudi motnja ritma budnosti in spanja telesu povzročala stresno situacijo in preko nje morda tudi glavobol.

Naj vas spomnimo, ob stresu se v telesu vklopi reakcija „boj ali beg“. Med drugim se vzdraži živčevje in sprostijo hormoni stresa. Torej aktivirajo se simpatični živčni sistem in hormoni, kot so kortizol, adrenalin in drugi.To v delih telesa sproži varčevanje z energijo, da je bo dovolj za reakcijo na stres, kar pomeni, da telo zmanjša preskrbo telesnih funkcij, ki niso nujne za preživetje. Zaradi tega npr. trpi delovanje prebavil, imunskega sistema in spolnih organov (oz. reprodukcijskih organov). Ker pa ni občutka varnosti in umirjenosti, tudi ni pogojev za počitek oz. miren spanec. Povedano drugače, zaradi stresa smo neprestano v stanju pripravljenosti, če bi npr. bilo potrebno odreagirati (se boriti ali zbežati). To pomeni, da je pomanjkanje spanja za telo stres, a tudi stres sam vodi v pomanjkanje spanja. Torej gre za kar začaran krog težav …

Odziv na stres pa prinese tudi sledeče spremembe, ki utegnejo vplivati na nastanek glavobola. Srčni utrip se pospeši, krvni tlak naraste, sproščajo se zaloge glukoze v kri, mišice so napete itd. Zakaj bi lahko to vodilo v glavobol?

Dlje kot trajajo težave s pomanjkanjem spanja, in dlje kot je nivo kortizola povišan, bolj telo postaja preobčutljivo na bolečino. Torej toleranca na bolečino se zmanjša. To pomeni, da lahko že majhen dražljaj preko preveč vzdraženega živčevja povzroči nastanek glavobola ali celo močnejše zaznavanje katere druge telesne bolečine.

Ob odzivu telesa na stres postanejo tudi mišice ramen in vratu napete. Tenzijski glavobol je dejansko tipičen glavobol, ki nastane zaradi stresa. Ko se mišice hrbta, ramen in vratu zaradi stresa napnejo kot struna na loku, se napetost prenese tudi na mišice glave in tenzijski glavobol je tu.

Prav tako lahko glavobol sprožijo nihanja v krvni glukozi. Ker se pod stresom sprošča glukoza v kri, se izloča tudi inzulin, da jo iz krvi pospravi v celice. Posledica je upad glukoze v krvi in hrepenenje po sladki hrani. Nihanje glukoze oz. njeno pomanjkanje pa najhitreje zaznajo možgani, kar kažejo z glavobolom.

Kako si lahko pomagamo?

Če je pomanjkanje spanja prevladujoč razlog pojava vašega glavobola, bodo protibolečinske tablete ali naravni pripomočki za obvladovanje glavobola le ublažili posledice. Za trajno odpravljanje tako povzročenega glavobola bo potrebno upoštevati potrebo telesa po spanju in jo čim prej zadovoljiti.

Besedilo: Adriana Dolilnar

A. Vogel nasveti za zdravo življenje

Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli? Znano je, da post prinaša mnoge koristi. Tako lahko z njim med drugim vzdržujemo zdravje, izboljšamo fizično ali psihično počutje ter skrbimo za dolgoživost. Vendar pa post ni primeren za kogarkoli.

Postenje – kdo ni primeren?

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam