BHP (benigna hiperplazija prostate)

BHP (benigna hiperplazija ali hipertrofija prostate) je medicinski izraz za obolenje, ki je bolj poznano pod imenom povečana prostata. Gre za zelo pogosto obolenje pri moških, pri katerih se pojavita dve vrsti simptomov:

• iritativni simptomi ali težave z zadrževanjem urina: pogosto tiščanje na vodo, tiščanje na vodo ponoči, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja

• obstruktivni simptomi ali znaki, ki so posledica fizične ovire pri pretoku urina: oslabljen oz. prekinjajoč curek urina (daljši čas uriniranja), težaven začetek in konec uriniranja, kapljanje urina tudi po občutku temeljitega izpraznjenja mehurja  

Zdravniki že dolgo vedo, da velikost povečane prostate ni nujno sorazmerna s simptomi, ki jih ob tem občutimo. Simptomi BHP se namreč lahko pojavijo tudi če prostata ni povečana.  

Beseda hiperplazija pomeni povečano število celic. Beseda hipertrofija pa se nanaša na povečano velikost organa oziroma tkiva.
Besedna zveza benigna hiperplazija prostate se uporablja takrat, ko se v prostati poveča število celic. To posledično pomeni tudi povečanje velikosti prostate, zato je primeren izraz tudi benigna hipertrofija prostate.
V medicinski literaturi boste tako zasledili oba pojma, čeprav strokovnjaki pravijo, da je ustreznejši izraz benigna hiperplazija prostate.

Točen vzrok za benigno povečanje prostate do danes še ni poznan. Domneva se, da je povezan s spremembo ravnovesja hormonov, do katerih pride pri staranju. Takrat celice prostate postanejo bolj občutljive za testosteron DHT (dihidrotestosteron), ki kroži po telesu.  
Celice prostate se odzovejo tako, da se delijo in s tem razmožujejo (hiperplazija), to pa povzroči, da se prostata poveča. Kakorkoli, samo povečanje prostate ni v nujni korelaciji s pojavom simptomov BHP:

• Zmerno povečana žleza prostata lahko povzroči hude simptome, vključno z obstruktivnimi, zaradi česar je uriniranje zelo oteženo.

• Po drugi strani pa tudi občutno povečanje prostate ne pomeni nujno, da bo moški občutil kakršne koli simptome.

Po predvidevanjih je za povečano prostato poleg razmnoževanja celic krivo tudi vnetje, ki se pojavi v tkivu prostate. To povzroči draženje oz. živčno motnjo v sečnem mehurju kot tudi na stičišču mehurja in prostate, zato je moten nadzor nad uriniranjem.  

Ker točen vzrok za benigno povečanje prostate ni poznan, so strokovnjaki za zdravljenje prostate faktorje tveganja postavili na podlagi empiričnega opazovanja. Mednje sodijo:

• staranje
• afriško ali afriško-karibsko poreklo
• prekomerna telesna teža
• pomanjkanje gibanja
• erektilna disfunkcija – čeprav ni jasno, če temu botruje BHP
• dedni faktor

Na splošno pri BHP govorimo o benignem obolenju, četudi ga spremljajo hudi simptomi. Ne glede na to se zapleti lahko pojavijo, s tem pa dodatne težave, ki so lahko zelo resne:

• Cistitis ali vnetje mehurja. V primeru nepopolnega izpraznjenja mehurja ta zastaja, tu pa se pojavi velika možnost za okužbo. Vnetje mehurja se pri mlajših moških ne pojavi tako pogosto kot pri starejših, zato je pri slednjih pogost sum na BHP.

• Akuten zastoj urina. Lahko se pojavi pri moških z ali brez diagnoze BHP.  Najpogostejši znaki so vedno večja nesposobnost uriniranja, vedno hujše bolečine, otekanje, občutljivost in bolečina v predelu trebuha. Pri tem stanju pomaga le še vstavitev katetra, skozi katerega se izprazni vsebina mehurja.

• Kroničen zastoj urina. Včasih se moški kljub težavam pri uriniranju ne zavedajo, da imajo težave s prostato. Sčasoma urin v mehurja zastaja, mehur pa na to postopoma postane neobčutljiv. S tem v mehurju zastaja vedno več seča in roku nekaj mesecev ali let lahko urin prehaja nazaj v ledvice in jih pri tem močno poškoduje.

Hernija. Daljši in ponavljajoč napor pri uriniranju lahko povzroči razpoke na različnih predelih trebušne stene.

• Povečana prostata
• Simptomi
• Test za prostato
• Možnosti zdravljenja
• Kako pomaga Prostasan
• Pogovorite se z zdravnikom
• Žleza prostata
• Težave s prostato
• S prehrano do zdrave prostate