BHP (benigna hiperplazija ali hipertrofija prostate) je medicinski izraz za obolenje, ki je bolj poznano pod imenom povečana prostata. Gre za zelo pogosto obolenje pri moških, pri katerih se pojavita dve vrsti simptomov:
Zdravniki že dolgo vedo, da velikost povečane prostate ni nujno sorazmerna s simptomi, ki jih ob tem občutimo. Simptomi BHP se namreč lahko pojavijo tudi če prostata ni povečana.
Beseda hiperplazija pomeni povečano število celic. Beseda hipertrofija pa se nanaša na povečano velikost organa oziroma tkiva.
Besedna zveza benigna hiperplazija prostate se uporablja takrat, ko se v prostati poveča število celic. To posledično pomeni tudi povečanje velikosti prostate, zato je primeren izraz tudi benigna hipertrofija prostate.
V medicinski literaturi boste tako zasledili oba pojma, čeprav strokovnjaki pravijo, da je ustreznejši izraz benigna hiperplazija prostate.
Točen vzrok za benigno povečanje prostate do danes še ni poznan. Domneva se, da je povezan s spremembo ravnovesja hormonov, do katerih pride pri staranju. Takrat celice prostate postanejo bolj občutljive za testosteron DHT (dihidrotestosteron), ki kroži po telesu.
Celice prostate se odzovejo tako, da se delijo in s tem razmožujejo (hiperplazija), to pa povzroči, da se prostata poveča. Kakorkoli, samo povečanje prostate ni v nujni korelaciji s pojavom simptomov BHP:
Po predvidevanjih je za povečano prostato poleg razmnoževanja celic krivo tudi vnetje, ki se pojavi v tkivu prostate. To povzroči draženje oz. živčno motnjo v sečnem mehurju kot tudi na stičišču mehurja in prostate, zato je moten nadzor nad uriniranjem.
Ker točen vzrok za benigno povečanje prostate ni poznan, so strokovnjaki za zdravljenje prostate faktorje tveganja postavili na podlagi empiričnega opazovanja. Mednje sodijo:
Na splošno pri BHP govorimo o benignem obolenju, četudi ga spremljajo hudi simptomi. Ne glede na to se zapleti lahko pojavijo, s tem pa dodatne težave, ki so lahko zelo resne:
Hernija. Daljši in ponavljajoč napor pri uriniranju lahko povzroči razpoke na različnih predelih trebušne stene.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Da kar 20-krat več plinov iz debelega črevesa izločimo skozi izdihani zrak kot skozi zadnjično odprtino? Ta osupljivi podatek nazorno kaže, kako tesno so pljuča in črevesje povezana. Poglejmo nekaj manj znanih psihosomatskih vzrokov za kašelj in kaj lahko sami storimo za razrešitev težav.
Katere so psihosomatske bolezni, kako jih zdravi psihoterapija in na kakšen način se z njimi spopademo s pomočjo preventive.
S prvimi cvetlicami lahko »zacveti« tudi naš nos. A kihanje, curljanje iz nosu in solzenje oči se lahko pojavijo tako pri prehladu kot pri alergiji.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.