Črevesna flora in spomladansko razstrupljanje

Brez uravnotežene in vitalne črevesne flore ni optimalne absorpcije hranil, ki sodelujejo v presnovnih in razstrupljevalnih procesih. Črevesje ni le organ prebave, temveč pomemben del sistema, ki skrbi za presnovo, zaščito in notranje ravnovesje.

Debelo črevo je gosto naseljeno z milijardami mikroorganizmov, ki jim tradicionalno pravimo črevesna flora, strokovno pa črevesna mikrobiota. V enem gramu črevesne vsebine se lahko nahaja več kot 10¹¹ do 10¹² mikroorganizmov, skupno pa jih je v črevesju več sto različnih vrst. Če bi jih stehtali, bi njihova skupna masa znašala približno en do dva kilograma – kar jasno kaže, da ne gre za zanemarljiv del našega organizma.

Črevesno mikrobioto sestavljajo bakterije, pa tudi glivice in drugi mikroorganizmi. Nekateri med njimi imajo za prebavila in celoten organizem ugodne učinke, drugi so nevtralni, tretji pa lahko ob prekomerni razrasti povzročajo težave. Med slednje sodijo na primer določeni sevi klostridij, nekatere vrste bakterije Escherichia coli, stafilokoki ali glivice, kot je Candida albicans.

Med koristne bakterije uvrščamo predvsem rodove Lactobacillus, Bifidobacterium in Bacteroides. Njihovo vlogo pri ohranjanju zdravja potrjuje vse več raziskav. Delujejo tako, da omejujejo razrast patogenih mikroorganizmov, sodelujejo pri razgradnji hrane, tvorijo nekatere vitamine (npr. vitamin K in določene vitamine skupine B) ter prispevajo k uravnavanju imunskega odziva.

Ko je mikrobiota v ravnovesju, prevladujejo mikroorganizmi z ugodnimi učinki. Takrat črevesje učinkovito sodeluje pri presnovi hranil, zaščiti črevesne stene ter podpori naravnim razstrupljevalnim procesom organizma. Ravnovesje mikrobiote je zato eden ključnih temeljev dobrega počutja in vitalnosti.

Ker je uravnotežena črevesna mikrobiota pomemben del naše obrambe in presnove, jo je smiselno negovati, vzdrževati in po potrebi obnavljati. Preden se lotimo spomladanskega razbremenjevanja organizma, se zato vprašajmo, v kakšnem stanju je naše črevesje.

Če smo v zadnjem času jemali antibiotike, je ravnovesje mikrobiote skoraj zagotovo spremenjeno. Antibiotiki – zlasti tisti širokega spektra – namreč poleg patogenih bakterij prizadenejo tudi koristne mikroorganizme. Posledica je lahko porušeno razmerje med posameznimi vrstami bakterij, kar se pogosto pokaže v obliki prebavnih težav, kot so driska, zaprtje, napihnjenost, vetrovi ali trebušni krči.

Ob dolgotrajnejšem neravnovesju je lahko motena tudi učinkovita razgradnja hrane in absorpcija hranil. To pomeni, da telo hranilnih snovi ne izkoristi optimalno – ne glede na to, kako kakovostna je prehrana.

Poleg antibiotikov lahko na ravnovesje črevesne mikrobiote vplivajo tudi kortikosteroidi, hormonska zdravila, kemoterapija, dolgotrajen stres, prehrana z veliko sladkorja in rafiniranih živil ter različne obremenitve iz okolja.

Če se v tem opisu prepoznate, naj bo prvi korak razbremenitve organizma usmerjen prav v podporo črevesju. Krepitev mikrobiote lahko začnemo že pred prečiščevalnim obdobjem in jo nadaljujemo tudi med njim. Tako ustvarimo trdnejše temelje, na katerih bo razbremenitev telesa učinkovitejša in dolgotrajnejša.

Črevesno mikrobioto lahko – glede na njeno stanje in naše potrebe – podpremo s prebiotiki in/ali probiotiki.

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob zadostnem vnosu ugodno vplivajo na zdravje. Najpogosteje gre za bakterije rodov Lactobacillus in Bifidobacterium, ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih (kapsule, praški, ampule) ter v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir ali kislo zelje. Z njihovo pomočjo lahko dopolnimo ali podpiramo ravnovesje bakterij, zlasti po obdobjih, ko je bila mikrobiota porušena (npr. po antibiotični terapiji).

Prebiotiki pa niso bakterije, temveč snovi, ki koristnim mikroorganizmom služijo kot hrana in jim omogočajo optimalno rast. Sem sodijo določene prehranske vlaknine ter organske kisline, ki ustvarjajo ugodno okolje v črevesju. Med naravne vire prebiotične podpore uvrščamo fermentirane izdelke, kot so kislo zelje, kisla repa, sok kislega zelja ter fermentirana sirotka. Med slednje sodi tudi koncentrirana fermentirana sirotka, kot je Molkosan, ki vsebuje L(+)-mlečno kislino in pomaga vzpostavljati okolje, ugodno za koristne bakterije.
Najboljši učinek pogosto dosežemo s kombinacijo obeh pristopov – z vnosom koristnih mikroorganizmov ter z ustvarjanjem pogojev, v katerih lahko ti dolgoročno uspevajo.

Pripravila: Adriana Dolinar