Kako telesu priskrbeti dovolj bora?

Zakaj bora danes zaužijemo manj, kod smo ga 100 let nazaj?

Danes bora v povprečju zaužijemo precej manj, kot smo ga pred petdesetimi ali celo sto leti. Razlogov za to je več.

Po mnenju raziskovalcev, kot je naturopat Newhnam, je za pomanjkanje bora v naših telesih kriva predvsem široka uporaba umetnih gnojil (NPK) v kmetijstvu. Ta zemljo izčrpavajo, rastlinam pa preprečujejo vsrkavanje bora iz prsti. Kot lahko vidite v tabeli, vsebnost bora z leti upada, kar pomeni, da imajo današnja zelenjava, sadje in oreščki že v osnovi manj bora kot desetletja nazaj. Npr. kg riža je leta 1967 vseboval 4 mg bora na kg, ca. 20 let kasneje pa že za polovico manj. Za polovico manjša je bila tudi vsebnost bora v sadju itd.

Pomanjkanje bora pa ni le posledica upada vsebnosti bora v živilih, ampak tudi posledica slabe izbire živil v sodobnem načinu prehrane. Tako so npr. leta 1967 bora v enem tednu z izbiro bolj zdrave, manj predelane hrane zaužili 49 mg, ca. dvajset let kasneje pa le 14 mg. Velik upad bora je med drugim nastal zaradi enormnega porasta uživanja sladkorja (ta je v omenjenih 20 letih porastel iz 0,28 kg na teden na kar 1,1 kg na teden) in zmanjšanja uživanja suhega in svežega sadja.

Na količino zaužitega bora poleg vsega vpliva tudi način predelave živil in način priprave le teh doma. Npr. doma narejena marmelada iz sadja lahko vsebuje precej več bora kakor kupljena. Razlog je poleg razlik v načinu gojenja sadja (ekološko brez umetnih gnojil ali konvencionalno) tudi v tem, da imajo kupljene marmelade običajno malo sadja in veliko polnila (sladkor, želatina ...). Velikokrat tudi pozabimo, da s kuhanjem zelenjave izgubljamo ogromno mineralov, če vodo, v kateri se je ta kuhala, zavržemo. Posebej veliko mineralov (90 %) bo zelenjava izgubila, če jo bomo med kuhanjem solili! Fitinska kislina npr. prav tako lahko vpliva na nivo bora v našem telesu. Ta namreč zmanjša razpoložljivost bora iz zaužite hrane, ker ga, poleg kalcija, magnezija, železa, cinka ... lahko veže nase, še preden bi se ta lahko vsrkal v telo. Fitinsko kislino, ki jo vsebujejo ovojnice zrn (žit, oreščkov, stročnic, semen) bomo zaužili, če je ne odstranimo npr. z namakanjem, fermentiranjem, kaljenjem ali kuhanjem.

Nivo bora v telesu pa je odvisen tudi od zdravja naših prebavil. Če imamo npr. težave z glutenom ali če je v našem črevesju podivjala kandida (zaradi porušenega ravnovesja črevesne flore), potem bo to oviralo ne le vsrkavanje bora ampak tudi drugih vitalnih snovi iz črevesja v telo. Glede na dejstvo, da ima sodobni človek precej načeto ravnovesje črevesne flore, je prej običajno, kot ne, da imamo z vsrkavanjem bora težave. Črevesno floro v sodobnem svetu namreč učinkovito uničujemo s prekomerno uporabo antibiotikov, antacidov, s prevelikim uživanjem sladkorja, itd.

Koliko bora potrebujemo?

Ker znanost še ni določila priporočljivega dnevnega odmerka za bor, si lahko pomagamo z vrednostmi, ki jih je določilo Ameriško ministrstvo za kmetijstvo. To so vrednosti, ki jih uživa veliko ljudi, pa ne kažejo ne znakov pomanjkanja, ne zastrupitve. Najdete jih v spodnji tabeli.

V pomoč so lahko tudi izsledki raziskave dr. Newhnama z različnih področij sveta. Ta je ugotovil, da se vsebnost dnevno zaužitega bora med državami razlikuje, prav tako pa tudi pojav artritisa.

Prav tako je lahko v pomoč podatek, da so bili v različnih raziskavah terapevtsko uspešni že odmerki med 3 in 12 mg bora na dan.

Kako bora zaužiti več?

Da bi telesu priskrbeli kar se da veliko bora, je dobro uživati čim več ekološko pridelanih oreščkov, sadja in zelenjave. Med takšnimi živili vsebujejo največ bora slive, rozine, mandlji, šipek, lešniki, datlji, hruške, jabolka, jagode, fige, breskve, češnje, banane, pravilno pripravljena soja, različne vrste fižolov, artičoke, sladek krompir (batata), čebula, itd.

Najnižji terapevtski odmerek (3 mg) lahko npr. dosežete, če na dan zaužijete skodelico (100 g) posušenih sliv, rozin in oreščkov. Kilogram posušenih sliv namreč vsebuje 27, rozin 25, mandljev pa 23 mg bora. Isti odmerek bi dosegli tudi, če bi zaužili npr. kilogram banan, ki vsebujejo ca. 3 mg bora.

Ker je včasih težko najti živila, bogata z borom, ali pa jih zaužiti v potrebnem odmerku, si lahko pomagamo tudi z uživanjem boraksa. To je naravni kristalni prah, ki nastaja ob izsuševanju slanih jezer. Dve glavni nahajališči boraksa sta v Kaliforniji in Turčiji.

Za pripravo litra osnovnega koncentrata zmešajte čajno žličko (5-6 g) prahu boraksa z enim litrom vode. Dnevno zaužijete minimalno 1 čajno žličko (5 ml) tako pripravljene raztopine, kar ustreza 3 mg bora. Več o potrebni kakovosti boraksa, načinu jemanja v primeru težav, kot je npr. osteoartritis, in o tem, na kaj je potrebno paziti ob uživanju boraksa, lahko izveste na tej povezavi.

Telesu lahko pomagamo bor priskrbeti tudi preko kože, četudi je vsrkavanje tega preko nje precej manjše, kakor če bi ga jemali s hrano. V ta namen si privoščite namakanje v termalnih vodah, ki poleg ostalih za sklepe in kosti blagodejnih elementov vsebuje tudi bor. Takšne so pri nas npr. Rimske toplice.

Kako izboljšati vsrkavanje bora v črevesju?

Čeprav smo izbrali živila, ki vsebujejo veliko bora, pa še vedno ni nujno, da se bo ta v črevesju tudi optimalno vsrkal. Npr. če imate težave z želodcem ali črevesjem, že spadate v skupino ljudi, ki bo imela težave pri izkoriščanju bora iz črevesja. Zato je dobro kakršnekoli prebavne motenje čim prej odpraviti. Več o tem si lahko preberete v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav ter v knjigi Obvladajte kandido preden ona obvlada vas. Prelistate ju lahko tukaj.

Npr. več prebavnih težav hkrati (zaprtje, diareja, napihnjenost, prekomerno razraščanje kandide, težave s premalo želodčne kisline ...) lahko uspešno premagate tudi s krepitvijo črevesne flore. Pravzaprav je ta ukrep pomemben sestavni del naravnega odpravljanja večine zdravstvenih težav. To je vedel tudi švicarski naturopat Alfred Vogel, zato je vsem svojim pacientom, ne glede na vrsto težave, priporočal tudi krepitev črevesne flore s koncentratom sirotke (npr. A. Vogel Molkosan).

Besedilo: Adriana Dolinar

• Članek izraža stališče avtorja, in ne nujno podjetja Farmedica d.o.o..

Ocene