A.Vogel Blog
 

Povzročitelji in zaščitni faktorji

Dnevno smo izpostavljeni številnim povzročiteljem, proti katerim se imunski sistem učinkovito bori. Prvo zaščitno steno tvorita koža in sluznica. Obrambna funkcija se okrepi s tem, ko imunske celice tvorijo obrambne snovi v sluzi, slini in solzah (Imunglobulin A, lizocim in drugi). Če povzročitelj prodre skozi to prvo prepreko, stopi okrepljen specifični in nespecifični imunski sistem v akcijo.

Nespecifični in specifični imunski sistem

Nespecifični imunski sistem je sestavljen iz različnih »fagocitov« (granulocitov in makrofagov) in služi kot hitra in odločilna prva obramba, ko tuji organizmi prodrejo zaščitno pregrado, na primer pri poškodbi kože. Pri tem fagociti uničijo povzročitelje in jih lizirajo (prebavijo) v celici. Nespecifični imunski sistem ni specifičen na enega povzročitelja, temveč nespecifično usmerjeni proti različnim »vsiljivcem«.

Specifični del imunskega sistema je sestavljen iz specializiranih obrambnih celic. Te imajo nalogo, da uravnavajo imunski sistem. Sposobne so, da eliminirajo rakave in z virusi okužene celice. Prav tako so sposobne, da proizvajajo velike količine protiteles, specifičnih obrambnih snovi. V specifičnem imunskem sistemu pride v toku življenja do procesov prilagajanja, ki omogočajo močno ciljno imunsko reakcijo. Posebne spominske celice, ki lahko dosežejo 20 let starosti, omogočajo pri ponovnem kontaktu z istim povzročiteljem hitro in masivno samoobrambo. Na tem temelji načelo imunizacije.

Specifični in nespecifični del imunskega sistema sta mnogostranska in neločljivo med seboj povezana in delujeta tesno skupaj.

Celularna in humoralna obramba

Celularna obramba je sestavljena iz različnih obrambnih celic imunskega sistema. Te imunske celice delno proizvajajo obrambne faktorje in jih izločajo v telesne tekočine. Ti obrambni faktorji tvorijo humoralno obrambo: humoralen = deluje preko sokov.

Avtoimunske bolezni

V določenih primerih se obrambna funkcija imunskih celic ne usmeri več samo proti telesu tujemu tkivu, temveč tudi proti tistemu, ki je lastno telesu. Razvije se avtoimunska bolezen kot je revmatoidni artritis, Hashimoto vnetje ščitnice in Morbus Bechterew.


A.Vogel priporoča:

Zdravilne rastline in imunski sistem

Ameriški slamnik krepi telesu lasten obrambni mehanizem. Izboljšuje fagocitozno učinkovitost granulocitov in makrofagov ter aktivira različne dele nespecifičnega imunskega sistema. Tako lahko prepreči okužbe in prehlade ali oslabi njihov potek.

Različne druge rastline vsebujejo snovi, ki delujejo kot antibiotiki:

  • Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)
  • Preraslolistna konjska griva (Eupatorium perfoliatum)
  • Velika kapucinka (Topaeolum majus)

Način življenja in veselje do življenja

Uravnovešeno razpoloženje in smeh krepita imunski sistem.

Gibanje in šport

Redno zmerno gibanje ne požene v gibanje samo krvnega obtoka, temveč tudi imunski sistem. Priporočamo vsaj 3-krat tedensko 20 minut gibanja. Aktivnost pri pulzu 180 minus starost je idealna.

Prehrana in poživila s škodljivim delovanjem

Vitalne snovi, ki jih najdemo v zelenjavi in sadju, krepijo imunski sistem. Prav tako blagodejno nanj delujejo določeni elementi v sledovih in vitamini, kot sta cink in vitamin C. Ti so nepogrešljivi za optimalno delovanje belih krvničk. V nasprotju s tem pa poživila s škodljivim delovanjem, kot je nikotin, oslabijo obrambo telesa, zato se jim je priporočljivo izogniti. Že ena sama cigareta poveča dnevno potrebo po vitaminu C za dve tretjini!

Sproščanje in spanje

Imunski sistem spada med organe, kjer se celice najhitreje trošijo in nastajajo nove. Povprečna življenjska doba bele krvničke je 10 dni. Poleg tega so imunskega sistema zelo aktivne. Tako izloča ena celica do 2000 imunoglobulinov na sekundo. Redna obdobja mirovanja so zato nepogrešljiva za njeno delovanje. Posebno važen je izdaten spanec, ki naj se začne pred polnočjo..

Natisni vsebinoprint-icon