Prehlad

Prehlad je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene zgornji del dihal. Povzroči ga lahko več kot 200 virusov, zato se lahko vedno znova prehladimo. Večina ljudi se prehladi dvakrat do štirikrat letno – najpogosteje v zimskih mesecih. Drugače je seveda pri otrocih, ki lahko za prehladom obolevajo tudi osem do dvanajstkrat letno, v vseh letnih časih. Obolevnost otroka pa posebej poraste v jesenskem času, ko ponovno vstopijo v vrtec ali šolo, ob prvem vstopu v vrtec (ne glede na letni čas) ter v hladnejših mesecih.

Virusi prehlada se najraje pritrdijo na mehko, toplo površino notranjega dela nosu, na žrelo in sinuse; tu se simptomi prehlada običajno tudi pojavijo. Prvi znak je pogosto draženje ali bolečina v žrelu, vendar poznamo še veliko drugih znakov.

Glavni znaki prehlada pri odraslih in starejših otrocih so:

• zamašen nos,
• kašelj,
• glavobol,
• kihanje,
• izcedek iz nosa,
• občutek zaspanosti,
• bolečine v ušesih in sinusih,
• bolečine v mišicah.

Pri mlajših otrocih in dojenčkih se kažejo malo drugačni znaki prehlada:

• težave s hranjenjem,
• zvišana telesna temperatura,
• otekle žleze,
• občutek nemira ali neugodja.

V večini primerov se znaki prehlada pojavijo v enem ali dveh dneh po okužbi z virusom in trajajo približno en teden.

Večino prehladov povzročijo rinovirusi, ki se nahajajo v nevidnih kapljicah zraka, ki ga vdihavamo, ali pa pristanejo na predmetih, ki se jih dotikamo. Poznamo več kot sto različnih rinovirusov, ki najdejo pot do notranje stene žrela ali nosu. S tem sprožijo reakcijo imunskega sistema, zaradi katere pride do bolečega žrela, glavobola in drugih znakov prehlada.

Čeprav so rinovirusi glavni povzročitelji prehlada, so pogosti tudi koronavirusi, adenovirusi in sincicijski virusi (povzročajo okužbe dihal). Zaradi velikega števila različnih virusov, ki prizadenejo posameznike, se prehlad lahko ponavlja, kajti ko enkrat razvijete imunsko odpornost do enega virusa, se lahko pojavi drugi virus in povzroči malo drugačno okužbo.

Prehlad je najbolj nalezljiv dva do štiri dni po pojavu prvih znakov okužbe. Kužni lahko ostanemo do tri tedne.

Prehlad se širi z virusnimi delci v zraku, ki se v okolico razpršijo s kihanjem ali kašljanjem. Prehlada se lahko nalezemo tudi preko tesnega stika ali celo preko posrednega stika z okuženo osebo.

Na primer, če se med prehladom dotaknemo svojega nosu ali ust, se na tisoče virusnih delčkov prenese na kožo;ko se nato dotaknemo na primer kljuke na vratih, pustimo na njej drobne virusne delce. Oseba, ki se bo naslednja dotaknila kljuke, bo lahko z dotikom nosu ali ust virus prenesla nase in se tako okužila.

A kljub prenosu virusa vsakdo ne zboli. Ključna je naša imunska odpornost. Dejstvo namreč je, da smo v stiku z mikrobi nenehno. Tudi pri izjemnem razkuževanju vseh prostorov in predmetov bi težko zaobšli vse viruse, ki se tam znajdejo. Prav zato rešitev ni v izogibanju vsem mogočih »krivcev«, temveč v izgradnji lastnega trdnega imunskega sistema. Če pogosto zbolimo, se torej vprašajmo, zakaj imajo virusi prav nas tako radi. Zakaj se tako dobro počutijo v našem telesu? In razmislimo tudi o tem, kako bi svoj  telesni ustroj spremenili v virusom manj prijaznega.

Da, zelo pogosto mraz je sprožitelj prehlada. A zopet, ne, je naša telesna odpornost dobra. Kljub temu virusov ni dobro izzivati oz. ni priporočljivo svojega telesa ohlajati preko mere, ko to ni zares nujno. Topla oblačila so nujna v hladnejših dneh, posebej pomembno je, da nas ne zebe v noge, roke in hrbet. Sledimo torej izročilom naših babic, ki so vedele, da se tudi v pozni pomladi ni priporočljivo prehitro »razgaliti«, čeravno nas sonce že prijazno boža. Enako velja za jesen, ko prav tako prehitro skočimo z kratkim hlač v bundo. Postopnost. Zmernost. Poslušanje lastnega telesa. In nekaj zdrave kmečke pameti. Tudi vremenska napoved ni vedno najboljša popotnica v odločitev, kaj obleči. »Potipajte« vreme, je toplo, je premrzlo? Nato se primerno oblecite. Sistem čebule – večplastnih oblačil – se še vedno obnese najbolje.

V večini primerov prehlad ne povzroča večjih zdravstvenih težav. Čeprav so znaki, kot sta kašelj ali boleče grlo, dražeči in neprijetni, pa pri prehladu običajno ne trajajo več kot en teden. Poleg tega tudi običajen prehlad lahko vodi do zapletov, ko njegove znake ignoriramo, ko si ne vzamemo počitka, ko ne odležimo. Dragocena je tudi pomoč rastlin, kot je ameriški slamnik. Ob toplem čaju z medom in limono. Morda pa so tudi blagi simptomi prehlada prijazno povabilo, da se vsaj za hip ustavimo. Ne tvegajmo torej nepotrebnih sekundarnih zapletov, ki bi v nadaljevanju zahtevala bolj agresivno zdravljenje.

Pri starejših otrocih in odraslih prehlad lahko povzroči:

• vnetje sinusov,
• okužbo v pljučih ali pljučnico,
• poslabšanje astme.

Pri mlajših otrocih so najpogostejši zapleti prehlada okužbe srednjega ušesa, pri dojenčkih pa se lahko razvije okužba v pljučih, pljučnica ali davica žrela (krup).

Na voljo so različna zdravila za prehlad.

• Prehlad lahko učinkovito zdravimo z zdravili rastlinskega izvora iz škrlatnega ameriškega slamnika (ehinaceje), ki krepi imunski sistem.
• Antibiotiki, ki zdravijo bakterijske okužbe, ne delujejo na viruse prehlada.
• Pri bolečinah v mišicah, glavobolu ali bolečem žrelu si lahko pomagate s protibolečinskimi zdravili, kot sta paracetamol in ibuprofen.
• S pršili za nos, ki vsebujejo fiziološko raztopino, si lahko očistite zamašen nos.
  
• Zdravila ali sirupi proti kašlju ublažijo napade kašlja.
• Za zdravljenje prehlada so priljubljeni tudi številni vitaminski dodatki.

Iz zakladnice naravnih zdravil in drugih izdelkov priporočamo:

Echinaforce Duo – zdravilo z ameriškim slamnikom za odrasle in Echinaforce žvečljive tablete za otroke od 4. leta starosti. Zdravilo učinkovito zdravi in preprečuje prehlad. Krepi imunsko odpornost. Dolgoročno jemanje je priporočljivo posebej, če pogosto zbolevate.