Prehlad in gripa

Čeprav se pri prehladu in gripi pojavljajo podobni znaki, sta to dve različni okužbi. Gripo namreč povzroča druga skupina virusov kot prehlad. Virusi gripe se zelo radi genetsko spreminjajo (mutirajo), zato vsako zimo kroži drug tip virusa gripe. Občasno pa se spremenijo tako močno, da povzročajo precej hujšo bolezen (prašičja in ptičja gripa)

To je tudi vzrok, da človek lahko zboli za gripo vsako leto in je potrebno cepljenje proti gripi obnoviti vsako zimo. Znaki gripe so po navadi hujši kot znaki prehlada. Pojavijo se lahko še dodatni znaki, kot so povišana temperatura, slabost, mrzlica, potenje, glavobol, bolečine v mišicah in pomanjkanje teka.

Virus gripe se širi s človeka na človeka že od prvega dne in preden se pojavijo znaki. Virus gripe se lahko širi preden sami opazimo znake zanjo.

Oseba, pri kateri je tveganje za prehlad in gripo večje, se lahko okuži v kateremkoli letnem času. Običajno je glavna sezona za te okužbe v jesenskih in zimskih mesecih. Okužbe so pogoste kratek čas tudi zgodaj spomladi. Določena vrsta virusa prehlada se pojavi tudi poleti.

Pri osebah, ki imajo oslabljen imunski sistem (zaradi bolezni, stresa ali življenjskih navad), je verjetnost, da bodo zboleli za prehladom ali gripo, večja kot pri povprečno zdravem odraslem človeku.

Najbolj običajna pot širjenja virusov, ki povzročajo prehlad in gripo, je »z roke v nos«. Če se dotaknemo površine, ki je okužena z virusi (kljuke na vratih, držal v dvigalih ali se rokujemo z osebo, ki je zbolela za prehladom), jih lahko prenesemo v usta, nos ali oči. Opazujte, kako pogosto se ljudje dotikajo svojega obraza, in videli boste, kako zlahka se virusi prenašajo na ta način.

Drugi vir širjenja virusov okužbe so kapljice, ki nastanejo pri kihanju ali kašljanju. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da ta način širjenja virusa ni tako nevaren kot »z roke v nos«.

Imunski sistem ščiti naše telo pred okužbami. Sestavljajo ga krvne celice, beljakovine, organi in tkiva. Njihova naloga je krepiti in braniti naše telo pred tujimi organizmi. To je nekakšna vojska, ki telo ščiti pred okužbami z virusi, bakterijami in glivicami ter nas ohranja zdrave.

Z oslabljenim imunskim sistemom se telo težje upira okužbam, zato so okužbe, kot sta prehlad in gripa, eden izmed prvih znakov šibkega imunskega sistema.

To se zgodi, ker slabo delujoč imunski sistem škodljivih vsiljivcev ne zazna dovolj učinkovito. Poleg tega tak imunski sistem potrebuje dalj časa, da jih premaga.

Prehlad spada med najbolj običajne okužbe pri ljudeh zahodnega sveta. V povprečju odrasla oseba zboli za prehladom dva- do trikrat letno, otroci pa še pogosteje. Bolezen traja do enega tedna.

Poznamo preko 200 virusov, ki povzročajo običajni prehlad. Najpogostejša sta koronavirus in rinovirus.

Večina nas pozna znake navadnega prehlada. Sem spadajo:

• zamašen nos ali izcedek iz nosu,
• kihanje,
• boleče grlo,
• kašelj,
• utrujenost,
• glavobol.

Prehladi običajno ne spadajo med resne bolezni in večina ljudi se ne meni zanje ali pa uporabljajo za zdravljenje domača zdravila. Le malo ljudi  obišče zdravnika, kadar zbolijo za običajnim prehladom. Če ste v dobri telesni kondiciji in imate zdrav imunski sistem, je primerno, če se lotite prehlada kar sami. Mnogo ljudi uporablja zdravila rastlinskega izvora, kot je ameriški slamnik, ki krepi imunski sistem.

Nekateri ljudje morajo biti še posebej pozorni. Predvsem osebe, ki bolehajo za astmo, bronhitisom ali imajo oslabljen imunski sistem. Pri zelo mladih in starejših ljudeh imunski sistem ni vedno dovolj krepak, da bi se lahko boril proti okužbam, zato je potrebno posvečati tema dvema skupinama ljudi več pozornosti. Če ste zaskrbljeni ali v dvomih, tudi pri tem velja, da se posvetujte z zdravnikom.

Zapomnite si, da poznamo več načinov, s katerimi krepimo imunski sistem. Preberite poglavje »Nekaj drobnih nasvetov, kako ostanemo zdravi in se obvarujemo pred prehladom«.