Zgodbe s Voglovih vrtov

Črni jelen

Septembra zbiramo semena ameriškega slamnika na polju, na katerem pustimo dozoreti dve leti stare rastline. Semena pridobimo iz dozorelih glavic. Iz teh semen vzgojimo sadike ameriškega slamnika za prihodnjo sezono. Naš glavni vrtnar Andreas vedno poišče najboljše in najbolj vzdržljive rastline, ki bodo svoje gene prenesle v naslednjo generacijo.

Geni, ki se tako prenašajo iz generacijo v generacijo, ne izvirajo iz kateregakoli ameriškega slamnika brez imena. Naše rastline v sebi namreč še vedno nosijo izvorno kodo semena, ki ga je Alfredu Voglu podaril ameriški Indijanec z imenom Črni jelen.

Echinacea purpurea, vrsta ameriškega slamnika, ki jo uporabljamo za izdelavo zdravila Echinaforce, izvira iz prerij Severne Amerike.

Alfred Vogel je v 50. letih 20. stoletja potoval po vsem svetu, tudi po Bližnjem Vzhodu in Ameriki. Na eni izmed svojih poti je spoznal Črnega jelena, poglavarja indijanskega plemena Sujev v Severni Ameriki in velikega poznavalca indijanskega zdravilstva. Način, kako so ti staroselci izkoriščali moč narave za svoje zdravje, ga je osupnil in moža sta ščasoma postala velika prijatelja.

Črni jelen je Voglu pokazal veliko zdravil, ki so jih Suji tradicionalno uporabljali, vključno z ameriškim slamnikom. Njegovi predniki so rastlino uporabljali skozi več generacij zunanje in notranje pri mnogoterih težavah, vključujoč kačje pike, za zdravljenje ran in kot splošni tonik.

V znak prijateljstva mu je ob odhodu podaril za pest semen ehinaceje. Alfred Vogel jih je ponesel nazaj v Teufen in iz njih vzgojil prve rastline. Iz njih je ustvaril tinkturo iz ameriškega slamnika, ki jo je poimenoval Echinaforce.

V teku nekaj nadaljnih let je iz rastlin pridobil vedno več lastnih semen in tako smo iz njih postopoma vzgojili sadike, ki smo jih zasadili tudi v Roggwilu. Rastline, ki jih danes uporabljamo za izdelavo zdravila Echinaforce, torej izvirajo iz semen, ki jih je Črni jelen podaril Alfredu Voglu mnogo let nazaj.To je resnično izjemna dediščina in čudovit primer, kako s skromnim darilom obdariti ogromno ljudi.

Pred nekaj leti so znanstveniki preučevali genetsko kodo ameriškega slamnika iz Roggwila. Ob tem so lahko potrdili, da so te rastline v resnici podobne tistim, ki rastejo v Južni Dakoti.

S tem niso potrdili le zgodbe s Črnim jelenom temveč smo dobili potrdilo, da so rastline v svojem bistvu še vedno takšne, kot so jih že več desetletij nazaj uporabljali Indijanci Suji.