Ime Aesculus vam morda ne pove veliko, precej verjetno pa
je, da poznate njegovo seme, to je divji kostanj, ki ga danes zelo dobro pozna
tudi medicina. Pri nas navadni divji kostanj pobiramo v Švici, Nemčiji in
Avstriji in sicer na območjih, kjer ne uporabljajo gnojil, fungicidov ali
insekticidov.
Vražji krempelj je še ena rastlina, ki je ne gojimo v
Roggwilu. Ta rastlina ne uspeva pravzaprav nikjer drugje, kot le v puščavi
Kalahari.
Ko smo pred leti načrtovali razvoj zdravila Artroforce, smo ugotovili, da bi za zdravilo lahko
uporabili zgolj divjerasle rastline. To bi bilo za nas morda nekoč, ko
povpraševanje po tej rastlini še ni bilo tako zelo veliko, sprejemljivo. Danes,
ko vsako leto vsako leto izkoreninijo 15 milijonov rastlin, pa je povsem jasno,
da bi bil takšen način pridobivanja rastline povsem netrajnosten.
Kljub temu vražjega kremplja nikoli prej ni bilo mogoče
uspešno gojiti, edini način je bil torej, da se je pobiral divje rasel. Zato
smo se povezali z znanstveniki v Nemčiji in Južni Afriki in skupaj z njimi
razvili tehniko gojenja vražjega kremplja v Kalahariju.
To znanje smo predali tamkajšnjim kmetom, ki na svojih
kmetijah za nas pridelujejo vražji krempelj in nas z njim tako v celoti
oskrbujejo.
Rastline gojimo iz semen, ki jih pridobimo iz stroka, ki
spominja na krempelj – od tod tudi ime rastline -ta pa sestoji iz tako trdoživih vlaken, da bi
potrebovali orodje, podobno ročni žagi, če bi želeli do semena. Če ste kdaj
koli videli vražji krempelj, veste, o čem govorimo, in zakaj smo morali razviti
prav posebno orodje za to opravilo.
Ko seme vzkali, mlade rastlinice z njihovimi začetnimi
gomolji presadimo na skrbno pripravljene brazde zemlje. Gomolje vražjega
kremplja oberemo, ko so rastline stare dve do tri leta. Navkljub neprijazni
klimi v Kalahariju lahko pridobimo izredno kakovosten pridelek, brez da
posegamo po umetnih insektidicih, fungidicih in gnojilih.
Da smo se naučili gojiti vražji krempelj, ni bila enostavna
naloga. Za to smo porabili tudi precej več časa, vložka in energije, kot smo
sprva predvideli. Vendar pa imamo sedaj rastlino z visoko ravnijo aktivnih
učinkovin vedno na voljo. In kar je še pomembneje: s tem, ko ne posegamo po
divjeraslem vražjem kremplju, pripomoremo tudi k temu, da skrbimo za naravno
ravnotežje in rastlini še naprej omogočimo njeno bivanje.
Mi to pojmujemo kot gojenje rastlin z vestjo.
