Ime Aesculus vam morda ne pove veliko, precej verjetno pa je, da poznate njegovo seme, to je divji kostanj, ki ga danes zelo dobro pozna tudi medicina. Pri nas navadni divji kostanj pobiramo v Švici, Nemčiji in Avstriji in sicer na območjih, kjer ne uporabljajo gnojil, fungicidov ali insekticidov.
Vražji krempelj je še ena rastlina, ki je ne gojimo v Roggwilu. Ta rastlina ne uspeva pravzaprav nikjer drugje, kot le v puščavi Kalahari.
Ko smo pred leti načrtovali razvoj zdravila Artroforce, smo ugotovili, da bi za zdravilo lahko uporabili zgolj divjerasle rastline. To bi bilo za nas morda nekoč, ko povpraševanje po tej rastlini še ni bilo tako zelo veliko, sprejemljivo. Danes, ko vsako leto vsako leto izkoreninijo 15 milijonov rastlin, pa je povsem jasno, da bi bil takšen način pridobivanja rastline povsem netrajnosten.
Kljub temu vražjega kremplja nikoli prej ni bilo mogoče uspešno gojiti, edini način je bil torej, da se je pobiral divje rasel. Zato smo se povezali z znanstveniki v Nemčiji in Južni Afriki in skupaj z njimi razvili tehniko gojenja vražjega kremplja v Kalahariju.
To znanje smo predali tamkajšnjim kmetom, ki na svojih kmetijah za nas pridelujejo vražji krempelj in nas z njim tako v celoti oskrbujejo.
Rastline gojimo iz semen, ki jih pridobimo iz stroka, ki spominja na krempelj – od tod tudi ime rastline -ta pa sestoji iz tako trdoživih vlaken, da bi potrebovali orodje, podobno ročni žagi, če bi želeli do semena. Če ste kdaj koli videli vražji krempelj, veste, o čem govorimo, in zakaj smo morali razviti prav posebno orodje za to opravilo.
Ko seme vzkali, mlade rastlinice z njihovimi začetnimi gomolji presadimo na skrbno pripravljene brazde zemlje. Gomolje vražjega kremplja oberemo, ko so rastline stare dve do tri leta. Navkljub neprijazni klimi v Kalahariju lahko pridobimo izredno kakovosten pridelek, brez da posegamo po umetnih insektidicih, fungidicih in gnojilih.
Da smo se naučili gojiti vražji krempelj, ni bila enostavna naloga. Za to smo porabili tudi precej več časa, vložka in energije, kot smo sprva predvideli. Vendar pa imamo sedaj rastlino z visoko ravnijo aktivnih učinkovin vedno na voljo. In kar je še pomembneje: s tem, ko ne posegamo po divjeraslem vražjem kremplju, pripomoremo tudi k temu, da skrbimo za naravno ravnotežje in rastlini še naprej omogočimo njeno bivanje.
Mi to pojmujemo kot gojenje rastlin z vestjo.
