Zgodbe s Voglovih vrtov

Oranje, načrtovanje & smučanje

V Švici so zime precej snežene in vrtovi so v začetku novega leta običajno prekriti s snegom ali zmrzaljo. Vse je precej mirno – insekti, deževniki in druge živali bodisi spijo ali pa so se pravočasno preselile na toplo. Enako je z ljudmi, v tem času boste težko koga srečali na vrtu. Pri tako nizkih temperaturah je pravzaprav bolje ostati na toplem.

Nekateri stalno zaposleni vrtnarji zato ta čas izkoristijo za smuko. Švicarji na sploh zelo radi preživljamo prosti čas v gorah. Ko je imel Alfred Vogel okrog devetdeset let, je prejel čisto nove smuči. A to verjetno ne pomeni, da v Švici vsakdo zna smučati, čeprav boste osebo, ki tega ne zna, le stežka srečali.

Tisti, ki ne uživajo v planinah, ta čas namenjajo premišljenemu načrtovanju zasaditve v Voglovih vrtovih. Gre za eno najbolj pomembnih in hkrati zapletenih nalog, ki zahteva veliko časa. Načrti se ne pripravljajo le za nekaj mesecev vnaprej, temveč za celotno tekoče in prihodnje leto.

V podjetju smo nekoč imeli zaposlenega računovodjo, ki ga je zanimalo, zakaj toliko časa posvečamo načrtovanju? Pojasnili smo mu, da uporabljamo skoraj izključno rastline, ki jih sami vzgajamo v lastnih vrtovih.

Včasih se je kljub temu že zgodilo, da je tržišče določen izdelek dobesedno razgrabilo in da je domače surovine na vrtu zmanjkalo.

Januarja polja tudi preorjemo. Tudi ta del lahko uvrstimo k načrtovanju, saj pomeni pripravo zemlje na kasnejšo setev.

Z oranjem pridobimo čisto prst, s katero lažje delamo. Vse rastlinje, ki je preživelo zmrzal, s plugom zakopljemo v zemljo, ki tako lažje zadiha.

Oranje zahteva precej več spretnosti, kot to morda zgleda prvi hip. Čeprav morda ni najbolj pomembno, se potrudimo, da so brazde ravne. Pomembno je, da z oranjem zemlje ne zbijemo, saj bi ji tako odvzeli zrak. Ravno zato orjemo tako pozno, ko je zemlja deloma zmrznjena, saj v tem primeru traktor tla manj poškoduje.

Tudi mraz, kot del narave, je naš zvesti pomočnik.