Kašelj in smrekovi vršički

Kašelj je naravna obramba oz. refleks telesa, ki ima funkcijo čiščenja dihalnih poti. Pojavi se, ko so zaradi nekega vzroka vzdraženi dihalni receptorji na sluznici dihal. Posledica takega vzdraženja, bodisi zaradi čustvene blokade (žalost, neizraženost), dražil (kemikalij, prahu), okužbe (mikroorganizmi) ali celo dehidracije, je lahko povečana tvorba sluzi. Kašelj tako omogoča, da se iz pljuč izloči odvečna sluz skupaj z morebitnimi dražilnimi mikrodelci ali mikroorganizmi okužbe. 

Prvo vprašanje, če se želimo odpravljanja težav lotiti celostno – torej odpravljati vzroke in posledice hkrati, je, zakaj smo zdrsnili? Posledica zdrsa (ko ne čutimo zares potreb svojega telesa) je namreč kaskadno nizanje za nastanek kašlja potrebnih napak, kot so: zanemarjanje počitka, pretirano delo, prekomerna izpostavljenost mrazu ali prepihu, nezadostna hidracija z vodo, neustrezna prehrana, kajenje. Ker je težava izražena na dihalih, se vprašajmo, kaj nas stiska, duši ali utesnjuje? Kaj nas je spravilo v žalost? Kje se nismo izrazili (»izkašljali«), povedali, kar bi morali, oziroma, kaj smo potlačili v sebi, česa ne moremo izraziti?  Ko ozavestimo vzrok, se čim prej lotimo odpravljanja, da sprostimo tok energije, ki napaja ta organ in omogoča njegovo normalno delovanje in zdravje.

Drugo zelo pomembno vprašanje je, ali pijemo dovolj vode. Marsikdo je v hladnih mesecih spije premalo ali pa uživa več čajev (veliko čajev deluj diuretično, kar pomeni, da še dodatno  pospešuje izgubo vode iz telesa). Torej ni dovolj le, da spijete dovolj tekočine, posebej če so to predvsem kava, čaj ali sok. Telo potrebuje vsaj 2–2,5 litra čiste vode na dan. Pri tem upoštevajte tudi nihanja, kajti vode potrebujete več, ko ste fizično aktivni, pod stresom, ste v prostoru, kjer je zelo suh zrak itd. Pitje vode je za delovanje in zdravje dihal izrednega pomena. Ko je telesu primanjkuje, prične z njo varčevati, da je ostane dovolj za opravljanje življenjsko pomembnih funkcij. Prav zato prične »krčiti« dihalne poti, saj na ta način varčuje z vodo pri dihanju.  To vodi do oteženega dihanja in tvorbe goste, lepljive sluzi. Še več. Takšno stanje v pljučih je odlična podlaga za razvoj številnih patogenih mikroorganizmov. Če dehidraciji prištejemo še nekaj zgoraj omenjenih napak, do vnetja dihal, in s tem kašlja, ni več daleč.

Za uspešno odpravljanje kašlja tudi z morebitnimi zdravili in ostalimi pripravki moramo vedeti, kakšen kašelj nas muči. Pogosto se dogaja, da svoj kašelj napačno ocenimo kot suh in posegamo po zdravilih, ki ga blokirajo. Napačna odločitev nam namreč lahko oteži potek obolenja in trajanje le tega, saj sluz, ki bi morala iz pljuč, postane odlično gojišče za mikroorganizme. Tako lahko iz nedolžnega pokašljevanja pride do hujšega obolenja. V resnici gre pogosto za produktiven, torej moker kašelj,  kjer se pljuča čistijo odvečne sluzi.  Suh kašelj iz pljuč je redek primer, pojavi pa se večinoma takrat, ko je sluznica pljuč mehansko poškodovana (npr. zaradi tujka). V večini primerov, torej ko mislimo, da iz pljuč  kašljamo suho, gre v resnici za izsušeno, gosto in lepljivo sluz v pljučih, ki se težje izloči s kašljem. Podobno velja, ko nas k na videz suhemu kašlju draži in praska v grlu oz. žrelu. Če imate torej občutek, da kašljate suho, spijte več vode. Če se boste ob primerni hidriranosti pričeli izkašljevati, je to znak, da je vaš kašelj v resnici moker. Običajno s povečanim pitjem vode sluznici dihal vračamo normalno vlažnost in možnost, da zaradi vzdraženosti receptorjev za kašelj tvori dovolj redke sluzi, ki se lažje izloči iz pljuč.  Podobno boste opazili, ko boste ob zaužitju pripravkov, zelišč ali hrane, ki pomagajo vlažiti sluznico in redčiti sluz, opazili, da se ob primerni hidriranosti telesa navidezno suh kašelj spreminja v mokrega. Zavedajte se torej funkcij »zoprnega« kašlja in ga ne ovirajte za vsako ceno, temveč telo podprite na ustrezen način.

Možnosti, da si pomagamo ob kašlju na naraven način, je veliko. Ena izmed njih je uživanje sirupa iz smrekovih vršičkov. Tega je pacientom s produktivnim oz. mokrim kašljem priporočal tudi Alfred Vogel. Snovi, ki jih smrekovi vršički vsebujejo, delujejo blagodejno na dihalne težave (umirjajo grlo ob kašlju, umirjajo hripavost, redčijo gosto sluz) in tako pripomorejo k lažjemu dihanju in izločanju odvečne sluzi iz spodnjih dihalnih poti. V ta namen večkrat dnevno zaužijmo sirup iz svežih vršičkov smreke (lahko tudi jelke, bora), v sezoni, ko so na voljo sveži, pa jih lahko nekaj preprosto prežvečimo v ustih ali jih dodajamo solatam ali drugim jedem.

Vršički, mladi poganjki in iglice vsebujejo tudi veliko vitamina C, smrekovi vršički ga vsebujejo do šestkrat več kot limona. Poleg vitamina C, ki je močen antioksidant, pa vsebujejo še paleto drugih za organizem koristnih vitaminov in snovi, kot so flavonoidi, grenčine, smole ter eterična olja. Zaradi teh delujejo pripravki iz njih tudi rahlo razkuževalno.

Če ga ne pripravljate sami, lahko v lekarni poiščete sirupa Santasapina ali Santasapina Junior, ki ju pripravljajo iz stisnjenega soka in svežega izvlečka smrekovih vršičkov. Poskusite lahko tudi bolj blago delujoče bonbone Santasapina, katerih sredica je prav tako polnjena s svežim izvlečkom smrekovih vršičkov. 

Pripravila Adriana Dolinar