Čaji ob prehladu malo drugače

Kadar so težave na področju grla: vneto žrelo, suh, dražeč kašelj, pekoča, suha sluznica žrela ipd., pripravimo čaj iz islandskega ali gorskega lišaja. Na skodelico (250 ml) odmerimo 2 čajni žlici zelišča, ki ga v hladni vodi segrevamo do vretja, nato pustimo pokrito še 10 minut. Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih čez cel dan (2–3 skodelice). Ker je čaj grenak, ga lahko sladimo z žličko naravnega sladila, kot sta javorjev ali agavin sirup ali med.

Oba lišaja vsebujeta sluzi, ki kot plašč prekrijejo in zaščitijo poškodovano sluznico, kar ji omogoča hitro obnavljanje po naravni poti. Posledično izzvenijo tudi pekoč, suh občutek in bolečine. V enak namen lahko pripravimo tudi čaj iz korenine sleza: v skodelici hladne vode namočimo 2 čajni žlici suhih (ali svežih) korenin in pustimo stati nekaj ur. Pred zaužitjem rahlo pogrejemo. Izločile se bodo sluzi, ki, podobno kot prej omenjeni zelišči, pomagajo pri odpravljanju naštetih težav z žrelom.

Če prehlad spremljajo produktiven kašelj in vročina, je dobrodošla čajna mešanica iz enakih delov cvetov črnega bezga, poprove mete in navadnega rmana. 1–2 čajni žlički mešanice prelijemo s skodelico vroče vode, pustimo 10 min, precedimo in popijemo. Čaj med drugim pomaga pri nižanju telesne temperature, redči gosto sluz in umirja napad kašlja.

Za redčenje goste sluzi v pljučih in lajšanje izkašljevanja lahko uporabimo tudi čaje, pripravljene iz samostojnih zelišč materine dušice, lipe, bezgovih cvetov itd. 1–2 čajni žlički prelijemo s skodelico vroče vode, pokrijemo in čez 10–15 min precedimo.

V ta namen pripravimo žajbljev čaj: 1 čajno žlico zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito 10 minut. Precedimo in večkrat na dan grgramo, vendar s tem ne pretiravamo, saj lahko tudi pretirano izsušimo sluznico.

Zeliščne parne kopeli pospešujejo prekrvavitev sluznice dihal, redčijo sluz in pripomorejo k obnovi prizadete sluznice v nosu, sinusih ali pljučih. Najbolj poznane so inhalacije s poparkom kamilice, ki je poznana kot rastlina za razstrupljanje, saj zavira učinkovanje bakterijskih strupov. Za inhalacijo prelijemo 1 jedilno žlico kamilic z litrom vrele vode, pustimo pokrito 15 min, nato precedimo in inhaliramo 5–10 min večkrat na dan. Tekočino za inhaliranje lahko vlijemo v inhalator ali pa glavo nagnemo nad posodo s čajem in se čez pokrijemo z večjo brisačo.

Inhalacijo lahko pripravimo tudi s poparkom poprove mete, ki odpira zamašen nos, blaži težave pri vnetju dihal, deluje razkuževalno, pomirja krčevit kašelj, obenem pa tudi poživlja. Prav tako je ob prehladu dobrodošla tudi inhalacija iz poparka sivkinih cvetov. Ta blagodejno vpliva tudi pri astmi, gripi, angini, bronhitisu itd.

Kot dodatno pomoč obrambnim močem organizma lahko pripravimo tudi zeliščno kopel za noge ali celo telo. Temperatura kopeli naj ne bo višja od 37°C. Poleg blagodejnega učinka na dihala bo, odvisno od zelišča, kopel delovala na celoten organizem poživljajoče ali pomirjajoče. Pomirjajo kopeli iz zelišč, kot so sivka, kamilica, materina dušica, vrtnica, poživljajoč učinek pa imajo kopeli iz listov evkaliptusa, poprove mete.

Za pripravo sivkine kopeli, ki pomirja suh dražeč kašelj in zaziblje v miren spanec, prelijemo 50–100 gramov cvetov sivke z 1 litrom vrele vode, pokrijemo in po 15 minutah precedimo. Čaj dodamo v kad za kopel nog ali celega telesa. V kopeli uživamo do 15 minut. Kadar smo v slabšem zdravstvenem stanju, je bolj priporočljivo narediti 2–3 krat dnevno nožno kopel kot 1-krat dnevno kopel celega telesa. V obeh primerih pazimo, da nam ob izvajanju kopeli ni hladno. Prostor naj bo prijetno ogret. Pazimo, da voda v kopeli ohranja isto temperaturo (po potrebi prilivamo vročo vodo). Po kopeli se toplo oblečemo in si za vsaj za pol ure privoščimo počitek. Hrano zaužijemo šele po tem času, nikoli ne jemo neposredno pred ali po kopeli. Le tako telesu omogočimo, da se v celoti posveti okrevanju in ga ne obremenimo s prebavljanjem hrane.

Poleg sivkine kopeli je pri težavah z izkašljevanjem priporočljiva tudi kopel iz materine dušice, ki jo pripravimo na enak način.

Pomembno je, da ob prehladu poskrbimo tudi za zadostno hidracijo: 2–2,5 l vode, ob vročini še več. Tako bo telo hitreje izločilo zastale strupe, kisle presnovke prebave, pa tudi mikrobe. Če ob tem uživamo tudi čaj, naj ta ima predvsem terapevtski učinek, ne zmanjšamo pa uživanja vode. Ob vročini vnos vode še dodatno povečamo. Tako telesu omogočimo nemoten proces termoregulacije, ki je potreben za uspešno izgorevanje in izločanje strupnin.

Avtorica: Adriana Dolinar