Kako pogosto odvajate?

Odgovor je odvisen od tega, koga vprašamo. Kdo ima prav, presodite sami. Klasična zahodna medicina res navaja, da je normalno, če odvajamo od 3-krat na dan do 1-krat na 3 dni. Po drugi strani pa celostne medicine smatrajo za neredno odvajanje vse, kar je drugače od 1–2 krat dnevno. Prav tam se že tisočletja zavedajo, da lahko prav v črevesju tičijo vzroki številnih zdravstvenih težav. Vsako najmanjše neravnovesje v odvajanju zato spremljajo in poskušajo čim hitreje ugotoviti vzrok in ga tudi odpraviti, tako z odpravljanjem fizičnih kot psihičnih vzrokov.

Če torej odvajate 1-krat na 3 dni in menite, da je to »normalno«, se po mnenju celostnih medicin motite. To velja še posebej, če imate občasno ali večkrat občutek teže v telesu, napihnjen trebuh, glavobole, se počutite utrujeno, ste brez prave koncentracije in mentalne bistrosti. Ko končno opravite veliko potrebo, pa se ti občutki umirijo, kot bi splaknili tono nečesa s sebe. Te občutke teže celostne medicine razlagajo kot strupe, ki skupaj s trohnečim blatom čakajo, da se izločijo iz telesa.

V 3 ali več dneh neodvajanja je situacija v našem črevesju podobna, kot če bi na mizi 3 ali več dni na sobni temperaturi pustili zrezek. V njem bi se namnožili mikrobi, v zraku bi zaznali neprijeten vonj. Podobno tudi v našem črevesju blato, ki zastaja (delci neprebavljene hrane, strupi, ki jih izloča telo …) igra vlogo substrata za razvoj številnih mikrobov, rezultat pa je le še več toksinov, plinov … Vse to žal ne ostaja zapakirano zgolj znotraj črevesnega lumna, temveč bolj ali manj prehaja tudi v kri in tkiva. Posebej velik prehod toksinov, mikrobov v tkiva je prisoten pri osebah s sindromom prepustnega črevesja.

Ker celostne medicine vedo, da takšno kopičenje toksinov ovira pretok življenjske energije in šibi delo in zdravje slehernega kotička našega telesa, neravnovesja v odvajanju odpravljajo takoj. Kadar se namreč v telesu nakopiči preveč toksinov, ki jih telo ne zmore sproti obdelati in izločiti, lahko nastopi bolezen.

Torej namesto da svoje črevo spremenimo v sod za kompostiranje, kjer posledično mrgolijo neprijazni mikrobi, poskrbimo za redno vsakodnevno odvajanje. Na ta način tudi ne bomo na preizkušnjo postavljali ravnovesja naše črevesne flore. Čeprav porušena črevesna flora (npr. zaradi antibiotikov …) lahko vodi v težave z odvajanjem, pa se lahko zgodi tudi obratno. Tudi neredno odvajanje lahko poruši ravnotežje med dobrimi in slabimi mikrobi, v prid slednjim. To pa lahko še dodatno poslabša naše počutje in zdravje.

Kandida, denimo, bo vesela, če bo lahko v vašem lenobnem črevesju vsakič 3 ali več dni kompostirala to, s čimer se večinoma prehranjuje sodoben človek – enostavne ogljikove hidrate (belo moko in sladkor ter vse izdelke, ki ju vsebujeta). V takšnem okolju se bo z veseljem razbohotila. Pojavilo se bo napihovanje v trebuhu, vetrovi, lahko se oglasi srbeče, pekoče glivično vnetje na spolovilih, okrog anusa, na koži itd. Nebrzdano rast kandide pa boste lahko čutili tudi v slabšem splošnem in mentalnem počutju. Kadar glivice uidejo iz nadzora, jih le težko ponovno ukrotimo brez premišljenih ukrepih, o katerih lahko več preberete v knjižici Obvladajte kandido preden ona obvlada vas.

Običajno ima več ljudi težave s prepočasnim pomikanjem blata skozi črevo kot obratno. Kako je pri vas? Kako torej ugotoviti, kako hitro hrana potuje skozi prebavila po zaužitju hrane? Čeprav lahko odvajamo vsakodnevno, to še ne pomeni nujno, da smo izločili prav ostanke hrane, ki smo jo zaužili prejšnji dan.

Pomagamo si lahko z rdečo peso, ki jo skuhamo in zaužijmo kot samostojen obrok. Sledi opazovanje, kdaj se blato obarva močno rdeče. To je namreč znak, da je rdeča pesa prepotovala prebavno cev in se izloča. Če se to zgodi v 24 urah, je prebava optimalna. Če se zgodi kasneje, npr. v 36 ali 48 urah, pa potrebuje nekoliko spodbude, da ne bodo skupaj z neprebavljenimi delci hrane v črevesju zastajali tudi strupi. Če prehod pese traja dlje od navedenega ali hitreje, se je potrebno resno posvetiti urejanju »voznega reda« blata.

Seveda tu govorimo o občasnem prehitrem odvajanju, ki ni posledica infekcije prebavil, razjed sluznice prebavil ali tumorskih sprememb. Če večkrat na dan odvajamo tekoče blato in to traja več kot 3 dni, takšne težave sodijo v zdravnikovo obravnavo. Spodaj pa je nekaj nasvetov, kako umiriti občasno prehitro odvajanje.

Ker je občasno prehitro odvajanje lahko pogosto posledica burnega stresa, ki od nas zahteva akcijo (npr. nastop pred javnostjo, zagovor diplomske naloge, ustno odgovarjanje za oceno) se moramo sami umiriti, narediti kakšno vajo za samoobvladovanje. Ne pozabimo tudi na zadostno hidracijo, saj tako stres kot prepogosto odvajanje mehkega blata terjata veliko porabo vode. Upoštevajmo, da telo ob normalnem psihofizičnem počutju potrebuje 2–2,5 l čiste vode! Ob stresu in prehitrem odvajanju torej pijte več in ne pozabite na dodajanje naravne soli.

Če je prehitro odvajanje nastopilo po jemanju zdravil (antibiotiki, kortikosteroidi, kontraceptivi …) ali uživanju neustrezne, močno predelane hrane, je vaša črevesna flora najverjetneje v neravnovesju. Redno uživanje mlečnokislinsko fermentiranih jedi, kot so kefir, jogurt, kislo zelje, zelnica (npr. Dr Steinberger Sok iz kislega zelja in zelnice), kisla repa, sirotka, itd. bodo zato dobrodošla in nujna pomoč pri teh težavah. Pazite le, da te jedi v prehrano vključite postopoma.

Pri prehitri prebavi si lahko pomagate tudi z rednim uživanjem koncentrirane fermentirane sirotke A. Vogel Molkosan. Zaradi visoke vsebnosti desnosučne mlečne kisline bo učinkovito podpirala rast dobrih mikrobov in tako pripomogla k hitrejšem uravnavanju porušene črevesne flore. Kadar stanja s prehitrim odvajanjem kljub naštetemu ne moremo umiriti, lahko poskusimo tudi s krepkejšo podporo črevesni flori, torej z jemanjem kakovostnih probiotičnih pripravkov v kapsulah, ampulah, tekočini itd. Tudi o tem lahko več preberete v že omenjenem priročniku. 

Tudi v tem primeru hude zastoje v prebavi rešujte s terapevti. Blaga zamujanja v »transportu« blata pa lahko rešujete sami.

Ker je tudi daljše zastajanje blata v črevesju lahko posledica čustvenega stresa, npr. izgube ljubljene osebe, je seveda priporočljivo tudi stres kar čim hitreje »prebaviti« in preboleti. Posledično se bo tudi hitrost izločanja blata uredila.

Tudi v primeru zastojev v prebavi ne pozabimo na pitje vode. Ustrezna hidracija telesa bo preprečila, da se blato zasuši in prične zastajati v prebavni cevi.

Nekakovostno, industrijsko predelano hrano zamenjajte z zdravo, svežo in živo hrano, polno vlaknin, ki krepijo črevesno floro. Prav tako uživajte več mlečnokislinsko fermentiranih jedi. Pomagalo bo tudi uživanje posušenih fig, sliv, marelic itd. Tudi občasno zaužitje 1 jedilne žlice celega nenamočenega lanenega semena bo, seveda ob ustrezni hidraciji, pripomoglo k hitrejšemu izločanju blata. Zaspano prebavo pa lahko pospešite tudi z začimbami, kot so kajenski poper, kardamom, ingver, klinčki, cimet itd.

Če ste telesno dokaj neaktivni, obvezno poskrbite tudi za redno razgibavanje na prostem (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, delo na vrtu, dihalne vaje …). Na ta način boste pospešili prekrvitev in delo trebušnih organov, vključno s prebavili.

Če kljub vsemu naštetemu prebava zaostaja, si lahko pomagate tudi z občasnimi (npr. 2-krat tedensko) klistirji. Ti vam bodo lahko v pomoč tudi ob izvajanju očiščevalnih spomladanskih kur. V ta namen skuhajte 1,5 l kamiličnega čaja. Ko se ohladi na telesno temperaturo, precejenemu čaju dodajte 1 čajno žličko olja šentjanževke. S pomočjo irigatorja polovico tekočine počasi vlijte v črevo, med tem ko rahlo pokrčenih nog ležite na levem boku. Črevo izpraznite in postopek ponovite. Vse splošno olajšanje po takšnem klistiranju je nepopisno. Kako ne bi bilo, ko pa se iz črevesja naenkrat sčisti obilje zastalega blata s toksini.

Besedilo: Adriana Dolinar