A.Vogel Blog

Sladki koren (Glycyrrhiza glabra and G. uralensis)

Izvlečki sladkega korena, ki v tradicionalni kitajski medicini predstavljajo temelj fitoterapije, lahko pomagajo vsem, ki jih je stres že močno prežel, kar se vidi v pomanjkljivem izločanju kortizola. Sladki koren zavira razgradnjo kortizola v jetrih in s tem omogoča, da ostaja več potrebnega kortizola v krvi. Na ta način razbremenjuje tudi nadledvično žlezo (Methlie 2011). Za vzpostavljanje ravnovesja žlez Hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza je priporočljivo jemanje nizkih odmerkov izvlečka sladkega korena skupaj z DHEA hormonom (Tarasov 1985). Vendar pozor, ker sladki koren povečuje nivo kortizola, ni primeren za vsakodnevno obvladovanje manjših stresnih situacij, temveč je rezerviran za kratkotrajno terapijo in za tiste primere, ko nas je kroničen stres že obvladal oz. ko imamo pomanjkanje izločanja kortizola. Dnevni odmerek je 450-900 mg.

Melisa (Melissa officinalis)

Melisa npr. dokazano zmanjšuje stres tako, da zmanjšuje negativne učinke stresa na telo. Na 20 prostovoljcih pod stresom je standardiziran izvleček melise značilno vplival na zmanjšanje simptomov zaskrbljenosti in nespečnosti (Pilot trial of Melissa officinalis L. leaf extract in the treatment of volunteers suffering from mild-to-moderate anxiety disorders and sleep disturbances, Julien Cases et al). V 15 dneh jemanja 300 mg izvlečka zjutraj in 300 mg pred spanjem so se simptomi nespečnosti zmanjšali za 42 odstotkov, simptomi anksioznosti pa za 18 odstotkov.

Baldrijan (Valeriana officinalis)

Dosedanje raziskave o baldrijanu razkrivajo, da nam lahko pomaga obvladovati zaskrbljenost in nespečnost, pogosta spremljevalca stresa, saj baldrijan pomirja in izboljšuje spanec. Natančnih mehanizmov, zakaj baldrijan pomirja, še ne poznajo. Predvidevajo pa, da učinkovine baldrijana stimulirajo živčne celice k sproščanju GABA – gama amino butirne kisline, ki umirja celično aktivnost. Dnevni odmerek baldrijana je 400-1000 mg. Jemali naj bi ga zvečer pred spanjem. Po 2-3 tednih jemanja nekateri zeliščarji priporočajo 2-3 tedensko pavzo. Če je potrebno, lahko z jemanjem baldrijana po tej pavzi ponovno nadaljujemo.

Hmelj (Humulus lupulus L.)

Hmelj je prav tako že dolgo poznan kot zelišče, ki pomirja. To danes potrjujejo tudi mnoge raziskave. Ena od njih npr. razkriva, da (sicer zdravim) mladim odraslim ljudem z izraženo blago depresijo, zaskrbljenostjo in stresom, dnevno jemanje prehranskega dodatka hmelja v obdobju 4 tednov značilno zmanjša simptome depresije, zaskrbljenosti in stresa (Effects of a hops (Humulus lupulus L.) dry extract supplement on self-reported depression, anxiety and stress levels in apparently healthy young adults: a randomized, placebo-controlled, double-blind, crossover pilot study. Kyrou I. et al.). Tako hmelj kakor baldrijan lahko zaužijete tudi v obliki naravnega tradicionalnega zdravila A. Vogel Dormeasan. Uporaba le tega se npr. priporoča, kadar se znajdete v situacijah, ki imajo za posledico nemir, napetost ali težave s spanjem, ki se kažejo kot plitek spanec ali nespečnost.

Pasijonka (Passiflora incarnata)

Med zelišča, ki pomirjajo živčnost in zaskrbljenost, sodi tudi pasijonka. Ta nam dokazano pomaga obvladati tudi kratkoročen stres, ki se nas poloti ob obisku zobozdravnika. Pospešen srčni utrip, tresavica, vrtoglavica, suha usta, šibkost in oteženo dihanje so znaki stresa, ki mnoge spremljajo ob obsežnih posegih pri zobozdravniku. V študiji so primerjali učinek pasijonke in sinteznega pripravka midazolama na zaskrbljenost pri ljudeh, ki so jim odstranili oba modrostna zoba na spodnji čeljusti. Pol ure pred posegom je ena skupina preiskovancev zaužila 260 mg pasijonke, druga pa 15 mg midazolama. Oba pripravka sta primerljivo pomirila zaskrbljenost in znižala srčni utrip, krvni pritisk ter povečala nivo kisika v krvi. Razlika pa je bila v tem, da pri pasijonki niso zaznali motenj v spominu. 20 odstotkov tistih, ki so zaužili sintezno zdravilo za pomirjanje se namreč ne spomni samega posega.

Sveta bazilika (Occiumum sanctum)

Stres pomaga obvladovati tudi sveta bazilika in to na več načinov. Npr. Izvlečki bazilike naj bi na podganah normalizirali hiperglikemijo, nivo krvnega kortizola in hipertrofijo nadledvične žleze (Constituents of Ocimum sanctum with antistress activity. Gupta P. et al), ki so v primeru akutnega stresa povišani. Raziskave na ljudeh pa npr. razkrivajo, da uživanje 500 mg ekstrakta svete bazilike 2-krat dnevno, v 60 dneh zmanjša stres in depresijo, izboljša pozornost in poveča zmožnost prilagajanja na spremembe (Controlled programmed trial of Ocimum sanctum leaf on generalized anxiety disorders. Bhattacharyya D. et al).

Ginseng (Panax ginseng)

Ginseng je tradicionalno poznan kot adaptogeno zelišče. Ker podpira delo nadledvične žleze, nam olajša premagovanje stresa. Nekateri njegovo adaptogeno delovanje ponazarjajo s termostatom – če je temperatura v prostoru previsoka, jo zniža, če je prenizka, jo poviša, skratka deluje uravnavajoče, ko v telesu pride do neravnovesja. Npr. polisaharidi Panax ginsenga dokazano zmanjšujejo utrujenost (Anti-fatigue activity of the water-soluble polysaccharides isolated from Panax ginseng C. A. Meyer. Wang et al). Nadalje, ca. 500 moških in žensk, ki živijo v Mehiki (Mexico City) in so jemali azijski ginseng, ugotavlja, da je njihova kvaliteta življenja boljša. Imeli so več energije, bolje so spali, boljša je bila seksualna aktivnost, pa tudi osebno zadovoljstvo in splošno počutje.

Besedilo: Adriana Dolinar