background

Stres

V medicini je izraz »stres« uvedel Hans Seyle leta 1949. Definiral ga je kot program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, kot odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.

Stres je psihosomatski mehanizem, s katerim človek reagira na napore, utrujenost, razočaranje, jezo…Različni dražljaji v telesu povzročajo skoraj enako biološko reakcijo. V posebnih okoliščinah lahko odgovor na stres povzroči bolezen.

Za današnji čas ni toliko nevaren močan in kratkotrajni stres, saj se mu telo uspešno upira, temveč stres, ki smo mu po malem izpostavljeni vsak dan in se ga niti ne zavedamo. Kronični stres lahko vodi v nastanek bolezni, kot so depresija, bolezni srca in ožilja, ulkusna bolezen, alkoholizem, motnje hranjenja…

Stresu smo izpostavljeni vsi, ne glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitev. Izpostavljeni smo situacijam, za katere se zavedamo, da nam škodujejo, pa vendar se jim težko izognemo. Način življenja, vsakodnevno hitenje in pomanjkanje časa, ne posvečanje sebi in družini – vse to vodi do stresa. Poleg tega pa se telo odziva tudi na hrano, ki jo pojemo, saj vsebuje vedno več sinteznih rakotvornih ali kako drugače škodljivih snovi. Konzervansi, barvila, arome, emulgatorji so vsak dan na jedilniku, zrak je onesnažen, voda je klorirana in včasih celo neustrezna…Tudi to vodi v stres.

 

Ni pa vsak stres slab. Človek ga nekoliko potrebuje, da doživlja svoje življenje kot izpopolnjeno in smiselno. Potreben je tudi zato, da napredujemo, da delamo na osebni rasti, da se trudimo in se spreminjamo v zrelo osebo. Če se kdaj zamislimo o nekaterih težavnih stvareh v preteklosti, lahko vidimo, da so nam prav te težave pomagale oblikovati svojo osebnost in iz nas naredile to, kar smo danes.

Simptomi stresa

Telesni simptomi: glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, škrtanje z zobmi, trzanje obraza, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, občutek kratke sape, slabost, bruhanje, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, tresenje, drhtenje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal, zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta.

Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, pozabljivost, pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev.

Vedenjski simptomi: zloraba alkohola in drog, prekomerno hranjenje, zvečano kajenje, grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok.

Preprečevanje in odpravljanje stresa

Za odpravljanje in preprečevanje stresa je najbolj pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, da se znebimo strahov, postanemo samozavestni, razmišljamo pozitivno, izkoristimo vsak dan in poskusimo iz njega iztržiti kar največ. Optimizem je več kot dobrodošel! Če znamo poslušati svoja čustva in svoje telo, bomo tudi pravočasno poskrbeli za svoje potrebe, pa naj so to prehranske, čustvene ali pa socialne.

Na izbiro imamo še mnoge druge preizkušene poti in ena od teh je joga.  Ta starodavna in dobro poznana veščina, ki sprošča in uri telo in duha, je mnogim postala vsakodnevna spremljevalka. Več o tem si lahko preberete na spletni strani www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org ali pa se povežete s katero od skupin, kjer resno vadijo jogo. Ob ustreznem strokovnem nadzoru jo lahko vadi praktično vsakdo.

Fitoterapija

Depresivno razpoloženje, strah, živčni nemir in motnje spanja, ki so lahko posledica stresa, lahko zdravimo tudi s fitofarmaki (zdravili rastlinskega izvora). Ker te psihične težave večkrat nastanejo zaradi več različnih vzrokov, jih pogosto ni mogoče zdraviti s sinteznimi zdravili z eno zdravilno učinkovino. Rastlinska zdravila, ki se lahko uporabljajo pri psihičnih težavah, se praviloma oprimejo različnih telesnih funkcij, zato so pogosto najboljša možna terapija. Organizem pa jih pogosto bolje prenaša, saj imajo manj stranskih učinkov.

Zdravilne rastline, ki pomagajo pri zgoraj omenjenih stanjih so baldrijan, hmelj, šentjanževka, melisa in kava-kava, za katero pa naj bi domnevali škodljiv vpliv na jetra in je zato že nekiaj časa ni na voljo v obliki zdravil. Šentjanževka naj bi bila najboljše sredstvo pri blagih in srednjih depresijah. Učinkovitost dokazujejo številne klinične študije.

Alfred Vogel je tudi tu našel »svojo pot« in prisluhnil izkušnjam prednikov – uporabil je sveže vzkliti oves. Ko je ta še zelen, ga požanjejo in iz njega pripravijo tinkturo. Vogel je pri mnogih pacientih ugotavljal zelo dober učinek tinkture ovsa, zato je izdelek standardiziral in mnogi ga že vrsto let uspešno uporabljajo. Voglovo tinkturo iz ovsa boste našli pod imenom Avenaforce, poimenovani po latinskem imenu za oves – Avena sativa.

Avenaforce® kapljice

Učinkovita naravna pomoč pri nemiru in razdraženosti.
Več

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Ali ste vedeli?

Železo je nujni element, ki omogoča, da vdihan kisik lahko za življenje tudi uporabimo. Preberite, katere so poglavitne naloge železa, ter kako poskrbimo za učinkovito preskrbo telesa z njim.

Brez diha ni življenja, brez železa prav tako!

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.