Le kdo ne zoba rad češenj? Najslajše so seveda prve in najboljše tiste, ki jih z drevesa ponesemo neposredno v lačna usta. Potem pa pride trenutek, ko se jih preprosto prenajemo, posebej, če je bila narava radodarna. In ker jih je treba zaužiti hitro, tuhtamo, kam s presežkom. Kompota nihče prav zares ne obožuje, marmelada iz češenj običajno tudi ni nek presežek (razen če jo ustrezno ne obogatimo, denimo, z meto) … Češnjev zavitek, ta pa se vedno prileže. Privoščimo si ga že danes.
Moko presejemo, posolimo, prilijemo olje in sol in postopoma dodajamo toplo vodo. Mesimo z rokami, vode pa dodamo toliko, da je testo ravno prav voljno in se ne oprijemlje več posode in rok. Razdelimo ga na štiri dele, vsakega posebej še malo pregnetemo, nato pa ga damo počivat na z moko posipan krožnik. Testo premažemo z malo olja in pokrijemo. Vmes, ko počiva (vsaj pol ure), pripravimo sestavine za nadev.
Češnje in višnje operemo in izkoščičimo. Pripravimo aromatiziran sladkor in sicer tako, da nekaj žlic sladkorja pomešamo z začimbami. Na maslu prepražimo drobtinice.
Vsak del testa na dobro pomokanem prtu tanko razvlečemo. Premažemo ga s smetano in posujemo s prepraženimi drobtinicami. Na polovico testa nanesemo izkoščičeno sadje, ga posipamo s sladkorjem (tudi z aromatiziranim) in zavitek tesno zvijemo. Preložimo ga v pekač, ki ga predhodno obložimo s papirjem za peko. Pred peko zavitke namažemo s kislo smetano. Zavitek pečemo približno 60 minut na 180 stopinj Celzija. Pomembno je, da je zelo dobro zapečen, saj tak najbolje tekne.
Posipamo ga z vanilijevim sladkorjem v prahu, ki ga lahko pripravimo v kavnem mlinčku, po želji pa si lahko ob njem privoščimo tudi kepico češnjevega sladoleda.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Pomlad je čas, ko se prebuja narava in nam na skoraj vsakem koraku ponuja zdravilne rastline. Jih znate prepoznati, veste, kakšno moč skrivajo v sebi? Tokrat vam predstavljamo nabor rastlin, med katerih je nekaj bolj znanih, morda pa zase najdete tudi kakšno novo prijateljico med rastlinami.
Kjer uspeva Arnica montana, je biotska raznovrstnost na dlani: v njeni družbi je pogosto živahno brenčanje žuželk, dišeče obilje zelišč in različno nizko grmičevje.
S sončenjem ne smemo pretiravati, posebej poleti je pazljivost na mestu. Kako dobiti dovolj vitamina D in se ubraniti oksidativnega stresa?
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.