Okrepimo najmočnejši telesni antioksidant

Naj najprej pojasnimo, kaj glutation sploh je. Gre za beljakovino (tripeptid), ki jo telo ustvarja iz treh aminokislin in sicer iz cisteina, glutamina in glicina. Njegova proizvodnja teče normalno, ko smo zdravi in mladi. Hitro pa se lahko prične trošiti, ko se prehranjujemo nekakovostno, smo pod kroničnim stresom, jemljemo zdravila, pa tudi kadar trpimo zaradi okužb, drugih bolezni, smo izpostavljeni sevanjem ali drugim toksinom. Raven glutationa prične po naravni poti upadati po 40. letu starosti.

Čeprav so ga odkrili že leta 1888, pa so šele pred par desetletji ugotovili, da je tudi zelo pomemben »čistilec« našega telesa. Če bi nam raven glutationa močno upadla, bi bilo naše življenje močno ogroženo, med drugim tudi zaradi divjanja prostih radikalov in kopičenja številnih toksinov, ki bi zlahka poškodovali in uničili naše celice. Poglejmo si nekaj njegovih nalog.

Glutation sodi med enega najpomembnejših antioksidantov v našem telesu. Danes vemo, da je oksidativni stres (prevlada prostih radikalov nad antioksidanti) v ozadju številnih zdravstvenih težav. Zato je optimalen nivo glutationa, ki ščiti naše celice pred poškodbo s prostimi radikali, nujen za ohranjanje našega zdravja. Zanimivo je, da je glutation edini neencimski antioksidant, ki se po ujetju prostega radikala ne iztroši. Torej ne postane nevaren oksidant. Namesto tega kopičenje oksidiranega glutationa vodi v fazo globokega spanja, ki je znana po svojih regenerativnih učinkih. Kadar glutationa primanjkuje, se pojavi nespečnost. Ta je običajna, kadar smo preveč utrujeni, izčrpani, hudo bolni, oziroma ko je njegova raven v telesu nizka.

Poleg nevtralizacije prostih radikalov obnavlja tudi antioksidativno moč vitaminov C in E ter drugih antioksidantov. Če zaužijemo veliko antioksidantov, a imamo premalo glutationa, njihov izkoristek ne bo optimalen.

Glutation je sposoben tudi loviti in izločati številne nevarne toksine iz telesa. Čeprav ga najdemo v vseh telesnih celicah, ga je mogoče prav zato največ skoncentriranega v jetrih in ledvicah –  dveh pomembnih organih razstrupljanja. Glutation opravlja namreč še delo kelatorja, kar pomeni, da se veže na mnoge strupe (ostanke zdravil, težke kovine, prehranske aditive, strupene izločke celic, aflatoksine, benzopirene, škodljive maščobe …) in jih spremeni v neškodljivo obliko. Tako spremenjeni strupi se nato zlahka izločijo iz telesa z blatom, urinom ali znojem. Tako je v medicini znano, da ob zastrupitvi z nekaterimi zdravili pomaga prav spodbujanje hitrega nastajanja glutationa, ki zdravilo sčisti iz telesa.

Ob vsem tem glutation tudi izboljšuje delo imunskega sistema, jeter, srca in pljuč, dviguje nivo energije, izboljšuje koncentracijo in mentalne sposobnosti, ščiti pred rakom in še in še.

Ob pomanjkanju nečesa običajno razmišljamo, kako to nadomestiti, a redkeje se vprašamo, zakaj je sploh nastalo in kako preprečiti prekomerno porabo. V primeru glutationa je odgovor preprost. Ker glutation skrbi za čiščenje toksinov in prostih radikalov, ga ne obremenjujmo s tem, da jih s svojim življenjskim slogom nenehno ustvarjamo več, kot jih lahko odstrani. To je še posebej pomembno, ko nismo več najmlajši.

Poskrbimo za ustrezno hidracijo, saj se sicer toksini z urinom, blatom in potom izločajo le v majhnih količinah, preostali pa ostajajo v telesu in po nepotrebnem izčrpavajo glutation. Enako velja za prehrano – uživajmo kakovostna, nepredelana živila brez škodljivih snovi, da glutationa ne obremenjujemo po nepotrebnem. Znano je tudi, da kronični stres spodbuja nastanek prostih radikalov in toksinov, kar dodatno izčrpa zaloge glutationa. Tudi pomanjkanje spanja oslabi njegove regenerativne sposobnosti.

Skratka, zdrav življenjski slog in notranji mir sta najboljša preventiva, da bodo vaši antioksidanti učinkovito delovali vse do pozne starosti.

Za učinkovito zaščito celic ni ključno le uživanje antioksidantov, ki jih telo ne more samo proizvajati (kot so vitamini C, E in A), temveč tudi spodbujanje in podpora nastajanju lastnih antioksidantov, kot je glutation.

Kot pri vsakem pomanjkanju tudi pri glutationu pogosto najprej pomislimo, kako ga vnesti v telo. Vendar to ni najbolj učinkovita rešitev, saj se glutation dokončno tvori znotraj celic in se ne more prosto prenašati med njimi, kot na primer glukoza ali kalij. Uživanje glutationa ima zato omejen učinek, razen če gre za liposomsko obliko, ki omogoča neposreden vnos v celice. Namesto tega je bolj smiselno podpreti telo pri naravni proizvodnji tega ključnega antioksidanta.

Eden od dokazov za pomen glutationa je tudi še ena dragocena lastnost dojenja. Poleg številnih drugih koristi spodbuja tudi tvorbo glutationa pri dojenčkih. Materino mleko namreč vsebuje obilico ključnih gradnikov za njegovo sintezo, ki pa jih v mlečnih nadomestkih ni, saj se med segrevanjem in predelavo pogosto poškodujejo ali uničijo. Podobno velja za mnoge mlečne izdelke, ki jih danes uživamo. Poleg tega je večina sodobne hrane tako obdelana, da vsebuje malo ali nič teh esencialnih gradnikov, kar lahko vodi v pomanjkanje glutationa in posledično oslabi naravne razstrupljevalne in obrambne sposobnosti telesa.

Če je le mogoče, je dojenje najboljša izbira za dojenčka. Kasneje pa je pomembno skrbno izbirati hrano – ne le zanj, temveč tudi zase. Tako bo telo lahko optimalno tvorilo glutation, tudi v obdobjih, ko ga bo potrebovalo več.

Aminokisline, potrebne za tvorbo glutationa – cistein, glutamin in glicin – se nahajajo v beljakovinskih živilih. Njihova biološka vrednost je večja, če so ta živila surova ali minimalno termično obdelana. Pomembno je tudi, da izbiramo ekološko pridelano hrano in čim manj industrijsko predelana živila, saj ostanki pesticidov, antibiotikov, hormonov in aditivov telo dodatno obremenjujejo namesto podpirajo njegovo razstrupljanje. Prav tako je priporočljivo uživati živalske beljakovine v zmernih količinah, saj lahko njihov presežek prispeva k zakisanju telesa. Nekateri zato svetujejo uživanje manjših porcij živalskih beljakovin ob vsakem obroku.

Cistein se v večjih količinah nahaja v jajcih, svinjini, piščancu, puranu, racah, surovem mleku in kakovostnih mlečnih izdelkih (kot so skuta, jogurt in sir). Prisoten je tudi v rastlinskih virih, kot so česen, čebula, brokoli, rdeča paprika, brstični ohrovt, oves in pšenični kalčki.

Glutamin je prav tako bogato zastopan v svinjini, perutnini, jetrih, ribah, morskih sadežih in mlečnih izdelkih, pa tudi v oreščkih, zelju, stročnicah, blitvi, špinači in solati. Ker se glutamin intenzivno porablja pri delitvi hitro obnavljajočih se celic (npr. črevesnih in imunskih celic), je smiselno njegovo proizvodnjo dodatno podpreti, zlasti v obdobjih oslabljenega zdravja.

Glicin je v največjih količinah prisoten v kolagenu, ki ga najdemo v vezivnem tkivu, tetivah, koži, kosteh in hrustancu. Bogati viri so želatina, hrustanci, zapečena kožica piščanca ali svinjine, slanina in kurja juha.

Odličen vir lahko prebavljivih beljakovin pa je tudi sirotka, ki poleg tega podpira tudi zdravo črevesno floro.

Čeprav glutationa ne moremo neposredno dvigniti z uživanjem prehranskih dopolnil, ki ga vsebujejo, lahko njegovo sintezo v celicah spodbudimo z vnosom ključnih gradnikov, potrebnih za njegovo tvorbo.

Da bi se zaužita hranila optimalno prebavila in vsrkala, ne smemo zanemariti tudi krepitve črevesne flore. Alfred Vogel je vsem svojim pacientom, ne glede na njihove težave, priporočal uživanje sirotke, saj so v švicarskih Alpah že od nekdaj uporabljali sirotkine kure za čiščenje in razstrupljanje telesa. Prav v ta namen je razvil A. Vogel Molkosan, posebno sirotko, ki ne vsebuje beljakovin, a je bogata z desnosučno mlečno kislino – ključno za zdravo črevesno ravnovesje.
Če jo med razstrupljanjem redno uživamo, vsaj enkrat dnevno, bomo pripomogli k ohranjanju zdrave črevesne flore. S tem bomo zagotovili, da se hranila, ki podpirajo sintezo glutationa, tudi učinkovito prebavijo in absorbirajo v telo.

Besedilo: Adriana Dolinar