Ko smo jezni, trpijo jetra. In obratno. Čeprav tradicionalne medicine to vedo že od nekdaj, današnja konvencionalna, simptomatsko usmerjena medicina o tem še kar molči. A nič zato. Komur je mar za lastno zdravje, bo že našel pravo pot do njega, pa čeprav bo moral za zdravje namesto tablet prebaviti jezo.
Samo pomislimo, kako se izrazimo, ko smo na koga besni? »Na jetra mi greš!« Ali ne priča prav to o obstoju povezave med čustvom jeze in jetri? Ste vedeli, da se je s teorijo čustev ukvarjal celo Darwin in o tem napisal knjigo The Expression of the Emotions in Man and Animals (Izražanje čustev pri človeku in živalih)? Da so čustva resnično povezana z notranjimi organi, pa ne govorijo le tradicionalne medicine, kot so denimo kitajska, tibetanska, ajurvedska, temveč tudi nekateri svetovno priznani sodobni raziskovalci.
Ena takšnih je nevroznanstvenica dr. Candace B. Pert, ki v knjigi Molekule čustev opisuje, kako so naša čustva neposredno povezana z notranjim telesnim kemizmom. Čustva naj bi bila neposredno povezana s številnimi peptidi – kemijskimi snovmi, ki imajo pomembno vlogo pri reguliranju skoraj vseh življenjskih procesov v telesu. Ti v telesu predstavljajo kar 95 % vseh ligandov (tj. snovi, ki se vežejo na receptorje celic). Te peptide je dr. Pert poimenovala molekule čustev. V to široko mrežo se uvrščajo ključne molekule, kot so endorfini (peptidi, ki uravnavajo bolečino in dobro počutje), pa tudi vitalni regulatorni peptidi, kot je leptin (ki signalizira sitost in presnovo, povezano z jetri). K tej mreži sodijo tudi nevrotransmiterji, kot je serotonin, ki uravnava razpoloženje in je tesno povezan z jezo in razdražljivostjo. Za lažje razumevanje Pertova razlaga: če je celica stroj, ki premika življenje, potem so receptorji tipke na kontrolni plošči stroja, specifični ligandi oz. peptidi (kot so endorfini, leptin in serotonin) pa so prst, ki pritiska gumbe na kontrolni plošči in poganja mehanizem celice. In takšnih prstov – peptidov, molekul čustev, ki se vežejo na celične receptorje, je po vsem telesu kar 95 %.

Torej vseobsegajoča mreža v telesu iz peptidov in receptorjev (od celice do celice) je molekularni temelj čustev. Pertova tudi ugotavlja, da možganski, endokrini in imunski sistem niso med seboj ločeni, temveč so zelo tesno povezani v psihosomatsko informacijsko mrežo, v kateri informacije med njimi prenašajo prav prej omenjeni peptidi oz. molekule čustev.
Neizraženost jeze in posledični stres izčrpava endorfine in serotonin ter zmanjšuje občutek miru in povečuje razdražljivost. Z iskrenim izražanjem, to je s prebavljanjem vsakega čustva, vplivamo na prost pretok molekul čustev po telesu. Kronično tlačenje in zadrževanje določenih čustev ustvarja motnjo v informacijski mreži in prost pretok peptidov (informacij) ustavi. Za podporo telesnemu kemizmu in ublažitev te razdražljivosti se v ljudski medicini in zeliščarstvu pogosto uporabljajo rastlinski izvlečki, kot sta pasijonka (Passiflora incarnata) in melisa (Melissa officinalis), ki pomagata pri umirjanju živčnega sistema in spodbujanju občutka sprostitve. Na voljo sta tudi v priročnem žepnem pršilu – A. Vogel Relax pršilu.
Glede na to, da vsak dan v sebi nosimo potencialne rakave celice, ki jih naš imunski sistem s pomočjo vodstva peptidov dnevno uničuje, se lahko vprašamo, kaj se utegne zgoditi, če se prost pretok peptidov zaradi neizraženosti čustev ustavi? Dr. Pert je namreč odkrila, da imajo tudi celice imunskega sistema (npr. T-celice, ki se borijo proti tumorjem) na svoji površini enake receptorje kot možganske celice, kar jo je pripeljalo do zaključka, da so te imunske celice dobesedno »mobilni možgani, ki potujejo po telesu«. To dokazuje, da je naš celoten imunski sistem, naša obrambna mreža, sestavni del dinamične mreže čustev in se nanje odziva enako neposredno kot naš um. Zato poskrbimo za dobro voljo in čim prej odpihnimo jezo ali druga obremenjujoča čustva, saj s tem podpiramo tudi dobro delo naših obrambnih moči.
Torej je tudi emocionalno zdravje pomembno za telesno zdravje! Vztrajanje v zameri, jezi, besu in neizražanju le tega, ali vztrajanje v neprestanem pogrevanju »žolčnih debat« ni v korist našemu zdravju, še posebej pa ni v korist našim jetrom in žolčniku. Naj spomnimo, neizražanje čustev vodi v motnjo pretoka informacij s pomočjo peptidov in s tem do motenj v delovanju telesa na celični ravni. Natančneje, v primeru jeze bodo nastale motnje v delovanju celic na področju jeter in žolčnika.

Če ne želimo prizadeti jeter in žolčnika, se torej nujno izogibajmo zadrževanju čustva jeze.
Če pa jetra in žolčnik že trpita, se bo proces zdravljenja kljub številnim ukrepom (čiščenje telesa, krepitev jeter …) v resnici začel šele z iskrenim izražanjem potlačenih čustev jeze. Te lahko izrazimo sebi, terapevtu, na skupnih terapijah, prijatelju, družini, najbolje pa osebi, s katero smo v konfliktu.
Za »prebavljanje« ujetih čustev jeze, ki so pogosto povezana z zadržano energijo v mišicah in telesu, je nujno tudi fizično izražanje. To lahko storimo z intenzivno telesno vadbo, kot je tek, boksanje v vrečo ali krik v naravi, da preprečimo kopičenje napetosti in omogočimo preusmeritev ujetih molekul čustev. Če ne moremo takoj govoriti z osebo v konfliktu, si jezo zapišimo – napišimo iskreno pismo, ki ga morda nikoli ne bomo odposlali, ali pa uničimo papir, na katerega smo zapisali svoje misli.
Poleg tega je nujna takojšnja sprostitev fizične napetosti, ki jo jeza povzroči. To najlažje dosežemo z zavestnim dihanjem: uporabimo tehniko podaljšanega izdiha, kjer je izdih vsaj dvakrat daljši od vdiha (npr. vdih 4 sekunde, izdih 8 sekund). Takšno dihanje signalizira telesu, da je nevarnost mimo, aktivira parasimpatični sistem in pomaga zmanjšati pretok stresnih molekul.
Z izražanjem čustev bomo ta tudi prebavili, se jih znebili. To pa je nujno za ponovno sprostitev prostega pretoka peptidov in vzpostavitev normalnega delovanja celic na področju jeter in žolčnika.

Da so čustva res povezana z notranjimi organi tudi v obratni smeri, dokazujejo že številne sodobne raziskave, ki opisujejo povezanost agresije z načinom prehranjevanja. Ko so preučevali zločince in njihov način prehranjevanja, so ugotovili, da so tisti, ki so v času pogojnega služenja kazni jedli nezdravo hrano, ki tudi močno obremenjuje jetra, kar v 56 % kršili zakon, v primerjavi s tistimi, ki so jedli zdravo hrano in so zakon kršili le v 8 %.
Če torej čutite nepojasnjeno vzkipljivost, razdražljivost in izbruhe besa brez pravega razloga, preverite, kakšno je stanje vaših jeter in žolčnika. Lahko da je posredi tudi metabolni stres zaradi nealkoholne zamaščenosti jeter. Ta lahko vodi v leptinsko rezistenco in obremenjuje jetra, kar vpliva na povečano razdražljivost in vzkipljivost ter s tem vodi v začarani krog težav.
Če je potrebno, spremenite način prehranjevanja, prečistite telo nakopičenih strupnin, pazite na ustrezno hidracijo. Jetra lahko okrepite z naravnimi zelišči, kot je pegasti badelj, s pogostejšim uživanjem artičok, korenčkovega soka, maščob z visoko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin itd. Žolčniku pa lahko ob krčih, bolečinah, žolčnem pesku ali kamnih pomagate z naravnim zdravilom Rowachol.

Ne pozabite, da lahko kakršenkoli stres zaustavi prost pretok molekul čustev do mest v telesu, kjer so potrebne. Tako so procesi, regulirani s peptidi, kot so dihanje, krvožilni sistem, imunski sistem, prebava, eliminacija strupov moteni, kar onemogoča zdravljenje oz. normalno čiščenje telesa. Kopičenje strupnin, ki tako v telesu naraščajo, še dodatno obremenjuje jetra kot organ razstrupljanja. Sproščanje sredi stresnih situacij in sprotno prebavljanje vseh čustev je torej nujno potrebno za uspešno okrevanje od vsakršnega obolenja.
Besedilo: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
V sodobnem stresnem svetu, kjer je dober spanec privilegij, se mnogi hitro zatečejo k sintetičnim rešitvam, ki pa s seboj prinašajo precejšnja tveganja.
Ureja mnogo več kot spanec.
Na razpoloženje vplivajo številni dejavniki.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.