background

Kako do čim več sončnega vitamina?

Dnevna potreba po D vitaminu?

Dnevna potreba po D vitaminu s strani različnih agencij naj bi za večino ljudi znašala med 600 in 800 IU. Lahko pa posamezniki tega potrebujejo tudi več, npr. 4000 IU ali več. Telesna potreba po tem vitaminu je namreč odvisna od starosti, spola, dnevnih potreb … in spremljajočih zdravstvenih težav. Znano je, da tega vitamina primanjkuje ob pojavu aken, ob revmi, artritisu, multipli sklerozi, srčno-žilnih obolenjih, diabetesu itd.

Zelo malo D vitamina lahko prejmemo s hrano, več s prehranskimi dodatki, največ pa s sončenjem. Po nekaterih raziskavah naj bi na področju Osla (Norveška) v 30 minutah poletnega sončenja okrog 12. ure lahko ustvarili toliko vitamina D, kot če bi ga zaužili 10 000 do 20 000 IU s prehranskimi dodatki!

Kateri žarki spodbujajo tvorbo D vitamina?

Poznamo UVA in UVB sončne žarke. Za telesno tvorbo D vitamina niso pomembni UVA, temveč UVB žarki. V največjem obsegu do naše kože na plaži prodre UVA sevanje (95%). Prodira ne le skozi oblake, ampak tudi skozi steklene površine (npr. skozi steklo avta, hiše, rastlinjaka …). UVB žarke absorbirajo ozon in morebitni oblaki, zato jih na koncu le ca. 5 % boža našo kožo med sončenjem. Ti žarki tudi ne morejo preko steklene površine. Čeprav so UVB žarki koristni, pa na koži, podobno kot UVA žarki, lahko povzročajo težave (opekline, poškodbe DNK celic, pospeševanje staranja kože in celo kožnega raka), če s sončenjem pretiravamo. Preudarno sončenje je zato ključ do zdrave kože in pravšnje proizvodnje D vitamina.

Kdaj v dnevu je najbolje nabirati sončni vitamin?

Največja izpostavljenost zemljine površine sončnim žarkom naj bi bila med 10. in 16. uro. V tem času tako UVA kot UVB žarki prepotujejo najkrajšo pot do zemlje in so tako močnejši (manj je izgub). Zato se smatra, da je učinkovito UVB žarke loviti v času med 10. – 16. (oz. 11. – 15.) uro – najbolj pa seveda okrog 12. ure.

Koliko sončenja na dan je dovolj?

Za proizvodnjo D vitamina je v povprečju zelo koristno že 15-minutno poletno sončenje okrog 12. ure, v jasnem dnevu in seveda brez sončnih krem. Ko čas, namenjen žetvi sončnega vitamina, mine, se je pred sončnimi žarki potrebno ustrezno zaščititi. Jeseni in pomladi bo za isti blagodejni učinek sončenju potrebno v povprečju nameniti enkrat več časa.

Seveda, več kože bomo izpostavili sončku, večja bo proizvodnja D vitamina v telesu.

Ker na nastajanje sončnega vitamina poleg letnega časa vplivajo tudi bližina ekvatorja, nadmorska višina, odboj UV žarkov, naša polt, starost in naše splošno zdravje, je čas potrebnega sončenja za proizvodnjo D vitamina težko natančno opredeliti. Torej ta ni enak za vse ljudi.

Kako vpliva oddaljenost od ekvatorja?

Bližje kot smo ekvatorju, manj časa je potrebno, da se ob sončenju ustvari D vitamin in obratno. Prav tako človek ob ekvatorju lahko celo leto proizvaja sončni vitamin, medtem ko je to na obeh polih zemlje velik problem, saj tudi 6 mesecev nimajo možnosti žetve sončnega vitamina. Tudi pri nas med novembrom in februarjem skoraj da ne moremo proizvajati sončnega vitamina. Razlog je kratek dan in nizek kot, pod katerim sonce v teh mesecih meče žarke na zemljino površino. Priporočljivo je zato od oktobra do marca jemati ustrezne prehranske dodatke, da nam rezerve D vitamina v teh mesecih ne upadejo.

Kako vpliva nadmorska višina in odboj žarkov?

Višja kot je nadmorska višina, krajšo pot prepotujejo UV žarki do nas in so zato močnejši. To pomeni, da bo v hribih potrebnega manj časa na sončku za telesno proizvodnjo D vitamina.

Izpostavljenost telesa UV sevanju pa je večja tudi v področjih, kjer se žarki odbijajo od površin. Torej ne le v hribih, kjer se ti odbijajo od snega, skal, peska … ampak tudi ob morju, jezerih …, kjer se ti odbijajo še od vodne površine. Za isto proizvodnjo D vitamina tudi tu kožo rabite manj časa izpostavljati soncu.

Kako vpliva polt kože?

Svetlejša kot je polt, manj časa je potrebnega za proizvodnjo sončnega vitamina in obratno. Melanin namreč preprečuje prodiranje UVB žarkov v kožo, s čimer je ovirana proizvodnja D vitamina.

Po nekaterih podatkih osebe z zelo svetlo poltjo za nabiranje sončnega vitamina potrebujejo poleti 10, pomladi in jeseni 20 in pozimi 30 minut sončenja obraza, rok, nog, hrbta, brez zaščitnih krem. Ljudje s srednje temno poltjo 50, 100 in 150 minut in zelo temnopolti 100, 200 in 300 minut.

Kavkazijcem (bela polt) bo npr. za pokrivanje dnevnih potreb po D vitaminu,na področju Združenega Kraljestva poleti dovolj že 3-krat na teden po 13 minut sončenja okrog 12. ure. Močno temnopolti ljudje pa bodo za isto proizvodnjo sočnega vitamina morali na soncu preživeti kar 10-krat toliko časa. Študije še razkrivajo, da temnopolti, ki živijo precej oddaljeno od ekvatorja, zaradi nezmožnosti ustvarjanja dovolj sončnega vitamina, pogosteje trpijo za zdravstvenimi težavami, ki so posledica pomanjkanja tega vitamina, v primerjavi z ljudmi svetlejše polti.

Kako vplivajo starost in zdravstvene težave?

Znano je, da ima koža starostnikov slabšo sposobnost proizvodnje D vitamina ob sončenju kot koža mladih ljudi. Zato je telesu starostnikov pri preskrbi z D vitaminom smotrno čez celo leto pomagati z ustreznimi prehranskimi dodatki.

Prav tako je preskrba telesa s sončnim vitaminom kljub ustreznemu sončenju slabša, če imamo npr. težave z jetri ali ledvicami. D vitamin pod vplivom UVB sončnih žarkov nastaja iz 7-dehidroholesterola v koži. Da bi se lahko pretvoril v aktivno obliko in bil tako na voljo telesu, se mora aktivirati v jetrih, kjer nastane kalcidiol, in v ledvicah, kjer nastane kalcitriol. Če želimo, da bosta obe pretvorbi potekali čim bolj optimalno, je potrebno skrbeti za zdravje tako jeter kot ledvic. Veliko o naravni negi obeh lahko preberete v knjigi Ljudski zdravnik Alfreda Vogla.

Besedilo: Adriana Dolinar

Avenaforce® kapljice

Učinkovita naravna pomoč pri nemiru in razdraženosti.
Več

Balance – bazični napitek

Naravno proti zakisanosti organizma: A.Vogel Balance – bazični napitek
Več

Echinaforce® Duo tablete

Echinaforce Duo so tablete, narejene iz svežih zeli in korenin ameriških slamnikov, ki se …
Več

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

5 nasvetov za trdnejše zdravje otroka v jesenskem času

Otroci so vnovič sedli v šolske klopi. Za mnoge to pomeni čas novih prehladnih obolenj in drugih težav z zdravjem.

Kako naravno krepiti imunski sistem?

Ali ste vedeli?

Najbolj občutljivi za okužbe z virusi prehlada in gripe so predšolski otroci, ti v povprečju zbolijo 6 do 10-krat na leto. Pomagamo jim lahko tako, da ob prvih znakih obolenja ukrepamo s skrbno izbranimi naravnimi pripravki.

Preberite, kako ...

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.