Ali so tudi starostniki v stresu?

Imunski sistem je eden najpomembnejših stebrov našega zdravja. Sestavljajo ga organi oziroma tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke), celice (limfociti, makrofagi, dendrične celice) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa). Povezanost vseh treh sistemov v celoto pomeni obrambni mehanizem za imunski sistem. Zato organizem deluje predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je treba uničiti ali odstraniti. Pri tem si imunski sistem pomaga z izkušnjami: prirojeno (evolucijska) in pridobljeno (na ravni posameznika) vejo ¹.

Ključna dejavnost imunskega sistema je ustrezen sprejem in obravnava informacij tako iz okolja kot iz telesa. Glede na informacije, prejete iz okolja, se imunski sistem odzove (imunski odziv) na različne načine, lahko pa jih tudi prezre. Čeprav so za učinkovito obrambo vpletene vse tri ravni (organi-tkiva, celice in molekule) imunskega sistema, pa vendarle ločujemo tiste mehanizme, kjer so ključni igralci celice, in procesi, ki delujejo na osnovi topnih dejavnikov, tudi v odsotnosti celic ¹.

Vemo, stres je eden od glavnih zaviralcev imunskega sistema. Negativen vpliv stresa na zdravje izpostavljamo predvsem pri aktivni populaciji, a je obvladovanje le-tega prav tako pomembno za ohranjanje stabilnega imunskega sistema starostnikov. Res je, da niso več vpeti v konstantni tok življenjskih izzivov (služba, otroci ipd.), se pa vendarle srečujejo z vsakdanjimi tegobami, kot so stres, osamljenost in depresija. Omenjena stanja namreč povzročajo izločanje stresnih hormonov (kortizol, adrenalin).

Kako povišana reven stresnih hormonov vpliva na imunski sistem? Dolgotrajno povišani stresni hormoni namreč zavirajo delovanje imunskega sistema, zmanjšajo število obrambnih celic (limfocitov, T-celic) in upočasnijo celjenje. Zakaj? Aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov ².

Pozitivno razpoloženje (smeh npr. sprošča endorfine in znižuje stresne hormone), občutek smisla (hoja, prostovoljstvo) in povezanosti (socializacija) krepijo telesno odpornost. Aktivno razmišljanje, učenje in druženje spodbujajo nevroplastičnost in izboljšujejo cirkulacijo, kar ugodno vpliva tudi na celični imunski odziv.

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti prehrani, saj se zaradi fizioloških sprememb (osteoporoza, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni ipd.) priporoča uživanje več manjših dnevnih obrokov, večerni obrok naj bo lahek in zaužit vsaj dve uri pred spanjem. Po obrokih je smiseln  krajši počitek. Živila v obrokih naj bodo izbrana tako, da zagotavljajo visok vnos hranilnih snovi ob kontroliranem energijskem vnosu. Priporočljiva so živila rastlinskega izvora, energijska gostota hrane naj bo 1,5 do 2 kcal/ml (če ni podhranjenosti), z dovolj dietne vlaknine (predvsem z vključevanjem sadja ter zelenjave) in zadostnim vnosom tekočine ᶟ.

»Zdrav duh v zdravem telesu« pri starostnikih dobesedno pomeni: duševno ravnovesje krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za okužbe ter kronične bolezni.

A kljub skrbi za duševno zdravje, prehrano in gibanje ljudje v poznem življenjskem obdobju pogosto ne morejo zadostiti vsem potrebam organizma. Zato je modro, da se po pomoč obrnejo tudi k naravi. Ena od nepogrešljivih rastlin je ehinaceja (Echinacea purpurea), morda bolj poznana po imenu ameriški slamnik. Sveže cvetoče zeli in korenine škrlatne ehinaceje vsebuje tudi zdravilo Echinaforce. In zakaj je zdravilo rastlinskega izvora Echinaforce tako učinkovito?

Zdravilo je pripravljeno iz sveže (zdravila so bolj učinkovita, če so pridelana iz svežih rastlin, kar potrjujejo tudi raziskave), cvetoče zeli in korenin iz ameriškega slamnika. Poleg bistvenih olj: ključne aktivne komponente ameriškega slamnika vsebujejo še kafeinsko kislino, polisaharide, glikoproteine, poline (vrsta ogljikovodikov) in flavonoide. Specifično in močno pomembno vlogo pri ameriškem slamniku igrajo alkilamidi (tudi alkamidi), saj imajo veliko imunomodulatornih (učinkovine, ki vplivajo na delovanje imunskega odziva organizma) in protivnetnih lastnosti. Najnovejša raziskava, objavljena aprila 2024 v MDPI Journal List, kjer je bilo v meta analizo vključenih 30 različnih kliničnih raziskav, so na vzorcu 5.600 bolnikov potrdili zmanjšanje tveganja za ponavljajoče se virusne okužbe dihal in s tem posledično skrajšanje zdravljenja z antibiotiki pri preventivni uporabi zdravil iz echinaceje.

Suzana Križ

Viri:

1. Imunski sistem – ključni obrambni sistem človeškega organizma, dr. Alojz Ihan, 2017, dostopno: 21.10.2025, https://www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/e-knjige/imunski-sistem---klju%C4%8Dni-obrambni-sistem-%C4%8Dlove%C5%A1kega-organizma.pdf?sfvrsn=2
2. Otresimo se posledic stresa, Miša Komar Žiberna, univ.dipl.biol., dostopno: 22.10.2025, https://www.lekarnar.com/clanki/otresimo-se-posledic-stresa
3. Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših – pregled stanja, NIJZ, Ljubljana, 2010, dostopno: 22.10.2025, https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/12/prehranaintelesnadejavnoststarejsih_4940.cleaned.pdf