Spanje - pomemben gradnik zdravja pri otrocih

Alfred Vogel je v knjigi Ljudski zdravnik – zakladnici mnogih naravnih nasvetov za obvladovanje različnih težav odraslih in otrok, spanje označil kot »edino zdravilo, brez katerega ne moremo živeti«. Spanje je torej nuja za ohranjanje zdravja in dobrega počutja od rojstva naprej. Telo se ponoči spočije, čisti in regenerira. Uravnava pa se med spanjem ne le telo, ampak tudi naše počutje. Obenem se med spanjem utrjuje tako naš kognitivni spomin kot spomin našega imunskega sistema. Slednji nas pred infekcijami in vnetji ščiti, tudi ko spimo. Otroci potrebujejo veliko spanja tudi za rast in razvoj, saj se rastni hormon na veliko izloča ponoči. Urejen ritem spanja, otrokovi starosti primerna dolžina in kakovost spanja, je torej osnovna nuja za njihovo zdravje in dobro počutje. V nasprotnem primeru lahko nastanejo številne težave tako na fizičnem kot psihičnem nivoju otroka, posledice pa se lahko vlečejo tudi v odraslost. Poglejmo, kam vse  lahko vodi pomanjkanje spanja pri otrocih.

Ne le odrasli, tudi otroci lahko v primeru nenaspanosti na svet gledajo z bolj temne in negativne plati. Obenem tudi težje balansirajo vzpone in padce v počutju, kar vodi v hitre in burne reakcije že ob majhnih, a zanje stresnih, dogodkih.  So torej bolj razdražljivi. Zaradi premalo spanja se lahko pojavi tudi pomanjkanje pozornosti, slabo reševanje problemov, delovanje brez vnaprejšnjega razmisleka, še poroča Dr. Dean Beebe, direktor nevropsihološkega programa v Cincinnati Otroškem medicinskem centru. Prav tako lahko nenaspani otroci postanejo nesodelujoči, potegnjeni vase in zaskrbljeni.  Težave v obnašanju zaradi premalo spanja raziskovalci med drugim pripisujejo nastanku škodljivih funkcionalnih sprememb v delih možganov, ki so odgovorni za naše obvladovanje stresa in procesiranje emocij. Gre za zmanjšanje velikosti amigdale in šibkejše povezave med amigdalo in drugimi možganskimi regijami, ki obdelujejo čustva. Omenjene posledice zaradi pomanjkanja spanja lahko utrpijo že petletniki.

Otroci ne glede na starost se ob pomanjkanju spanja med drugim tudi težje učijo. Raziskava na najstnikih poroča, da imajo otroci, ki spijo manj, slabo verbalno kreativnost, slabše rešujejo probleme, imajo nižje ocene v šoli in dosegajo nižje IQ rezultate. Zanimivo je, da učenci, ki dosegajo slabše učne uspehe, spijo za 25 do 30 minut na noč med tednom manj kot vrstniki z boljšimi ocenami. Slaba sposobnost učenja je posledica pomanjkanja sproščenosti in naspanosti možganov, da bi ti lahko tekom dneva učinkovito spremljali informacije ter pomanjkanje spanja, potrebnega, da bi si lahko možgani sprejete informacije tudi učinkovito zapomnili. Raziskovalci tudi ugotavljajo, da otroci zaradi pomanjkanja spanja lahko razvijejo tudi značilne spremembe v določenih delih možganov, odgovornih za spomin in inteligenco, v primerjavi z otroci, ki spijo dovolj.

Otroci, ki spijo premalo ali nekakovostno, so bolj podvrženi okužbam in tako prej zbolijo za prehladnimi obolenji, gripo ali drugimi okužbami dihal. To je posledica zmanjšanja proizvodnje zaščitnih citokinov, ki se izločajo ponoči, ko spimo, in nas pomagajo braniti pred infekcijami in vnetji. Prav tako je posledica pomanjkanja proizvodnje in učinkovitosti T celic imunskega sistema, ki med drugim pomagajo identificirati in uničiti okužene celice. Slabi tudi spomin imunskega sistema, zato si slabo zapomni, s katerimi škodljivimi mikroorganizmi je že imel opravka, in nas manj učinkovito brani.

Ker je spanje nujno tudi za celjenje oz. regeneracijo, se prav tako lahko zavleče čas okrevanja od bolezni. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa lahko celo poveča verjetnost za razvoj kroničnih bolezni, kot sta astma in alergije.

Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko vodi tudi v debelost, kar dodatno obremenjuje zdravje in počutje otroka. Težave pa se lahko potegnejo tudi v odraslo obdobje. Debelost je med drugim rizični dejavnik za diabetes in srčno-žilna obolenja. Velika raziskava preučevanja dolžine spanja v povezavi z debelostjo na več kot 75.000 otrocih, starih od 0 do 18 let, razkriva, da pomanjkanje spanja povečuje tveganje za povečanje prekomerne telesne teže oz. nastanek debelosti v vseh starostnih skupinah. Porast telesne teže zaradi pomanjkanja spanja je med drugim posledica povečanega hrepenenja po hrani – običajno sladki. Ko spimo premalo, pride do neravnovesja hormonov leptina in grelina, ki uravnavata apetit, kar poveča občutek lakote.

Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko pri otrocih ovira tudi rast in razvoj. Pomanjkanje spanja namreč zmoti oz. zavre izločanje rastnega hormona. Rast in razvoj je sicer kompleksen proces, ki vključuje različne hormone, ki spodbujajo rast in razvoj mišic, kosti, organov itd. A ključni zlasti pri otrocih je rastni hormon, ki ga izloča hipofiza. Na njegovo nastajanje in izločanje vpliva več dejavnikov. Poleg hrane, stresa, gibanja pa ima zlasti pri majhnih otrocih spanje ključno vlogo. Rastni hormon se sicer sprošča ves dan, a za otroke je najintenzivnejše sproščanje prav po začetku globokega spanca. Zaostanek v rasti pa med drugim ni viden le v nižji višini, ampak lahko tudi v slabi motorični sposobnosti in koncentraciji, zaradi česar so otroci videti bolj nerodni in imajo več nesrečnih pripetljajev.

Zanimivi so tudi rezultati raziskav, ali lahko motnje spanja v otroštvu skrajšajo našo življenjsko dobo. Ugotovili so, da če v otroštvu spimo premalo ali celo več, kot je normalno za posamezno odraščajoče obdobje, lahko v odrasli dobi prej umremo zaradi različnih razlogov. Ugotovitve se nanašajo predvsem na moško populacijo, pri ženskah naj to ne bi veljalo. 

Spanje je torej ključen gradnik zdravja in dobrega počutja otroka. Pomanjkanje tega pa zdravje in počutje otroka načenja in posledice se lahko vlečejo tudi v odraslo dobo. Ves trud, vložen v ustrezno spanje otroka, bo zato obenem tudi dobra popotnica za njegovo dolgo, zdravo in zadovoljno življenje.

Besedilo: Adriana Dolinar