Tolažba za suhe, utrujene oči

Kaj imajo skupnega Kristina, računovodkinja, Tomaž, vrtnar, Ana, upokojenka in Aleš, pilot? Vsi živijo in delujejo v okoliščinah, ki neredko povzročajo suhe, utrujene in preobremenjene oči. Pogost pojav takšnih težav sproža več različnih dejavnikov, med drugim tudi dolgotrajno sedenje pred ekranom, onesnaženo ozračje, v katerem je polno alergenov, hormonske spremembe pri ženskah, starost, suh zrak v prostoru. Suhe oči sicer niso bolezen, povzročajo pa kljub temu veliko težav. 

Kot las tanek solzni film na površini oči je sestavljen iz treh plasti. Notranji del je sloj sluzi, ki ščiti  roženico. Osrednji del v 98 odstotkih sestoji iz vode. Pred izgubo vlage pa jih varuje zunanja plast, ki je iz tankega maščobnega sloja. Ta kompleksni plašč očem pomaga zadrževati vlago,  prehranjuje sprednje sloje roženice, ščiti pred tujki in okužbami in tvori plast, ki omogoča lažje premikanje vek. Solze vedno znova tvorijo žleze v veznici in v kotičkih vek.  
Kadar sestavo solz spremenijo različni zunanji ali notranji dejavniki, oči postanejo utrujene in razdražene. Medicina ta pojav imenuje sindrom suhih oči oz. sindrom sicca. 

Pogosto govorimo o „utrujenih“ očeh. Občutimo jih kot preobremenjene, razdražene, pordele, ob tem srbijo ali pečejo. Pogosto imamo občutek, da imamo v očeh tujka, če jih pomanemo, pa stanje še poslabšamo. Oči se brez vzroka solzijo, izogibamo se svetle svetlobe in smo nanjo bolj občutljivi. Vzrok za takšne neprijetne težave je vrsta različnih dejavnikov – od izpušnih vplivov do televizije in cigaret.  
Suhe oči povzročajo tudi revma, diabetes, ščitnično obolenje, vnetne bolezni ožilja, prav tako pa tudi zdravila, kot so antidepresivi, beta blokatorji, hormonski preparati (tudi kontracepcijske tablete), uspavala in zdravila proti alergijam. Pogovorite se s svojim zdravnikom, če gre vzrok za suhe oči iskati tod.  
Največkrat pa težave povzročijo vplivi iz okolja. Kombinacija več različnih dejavnikov prizadene zlasti ljudi, ki delajo po pisarnah, zato v medicinskem žargonu že obstaja termin „sindrom pisarniških oči“.

Na minuto pomežiknemo deset- do petnajstkrat. Ob tem se oko povsem nezavedno enakovredno navlaži. Na mežikanje ne moremo pozabiti, saj gre za refleksno dejanje. Kljub temu pa se pri večurnem delu za računalnikom, ki zahteva veliko koncentracije, frekvenca mežikanja lahko zelo zmanjša. Povsem mogoče je, da ob tem pomežiknemo le še enkrat- do dvakrat na minuto. Suh, ogrevan zrak, klimatizirani prostori, prah, neugodna postavitev monitorja, odsev sonca in premajhno uživanje vode pa vse skupaj še poslabšajo

Suhe oči povzroča še vrsta drugih dejavnikov. Sem sodijo izpušni plini, prašni in drugi delci v onesnaženem zraku, cigaretni dim, klimatske naprave in ventilatorji v avtomobilu, preveč bleščeča sončna svetloba ali veter.  
V letalih je zrak z le pet- do desetodstotno zračno vlago še posebej suh, kar oči obremenjuje zlasti pri dolgotrajnih letih.  
Težave s suhimi očmi imajo pogosto tudi ljudje, ki nosijo kontaktne leče ali osebe, ki so prestale operacijo oči.  
Tudi starost neredko povzroči, da se proizvodnja solz upočasni. Ženskam po menopavzi pa se poleg tega lahko spremeni tudi sestava solznega filma in proizvodnja solzne tekočine, na kar vplivata hormona estrogen in progesteron. Tudi klimakterij torej lahko vpliva na oči. 

Če veliko delate z računalnikom, pazite na naslednje:

• ekran naj ne bo nameščen pod oknom,
• postavljen naj bo nekoliko nižje od višine oči,
• poskrbite, da so oči od ekrana oddaljene od 50-70 cm,
• pazite, da ne prihaja do odsevov z ekrana,
• bodite pozorni na frekvenco mežikanja z očmi,
• očem večkrat privoščite eno- do dveminutni premor. Zazrite se v daljavo ali pred zaprte oči položite vzporedno prekriti dlani, brez da se ob tem dotaknete vek.

Doma in na delovnem mestu pazite, da:

• je prostor dobro prezračen,
• zračna vlaga ne pade pod 30-40 odstotkov,
• se izogibate škodljivemu UV-sevanju, prepihu in škodljivim vplivom, kot je cigaretni dim,
• dovolj pijete,
• ste redno na svežem zraku.  

Sončna očala vas zunaj zaščitijo pred bleščečo svetlobo, škodljivimi UV-žarki, vetrom in cvetnim prahom.  

Pri suhih, utrujenih in razdraženih očeh se pogosto uporabljajo kapljice za oči (imenovane tudi umetne solze ali sredstvo za vlaženje), ki nadomeščajo naravni solzni film in oči enakomerno vlažijo. To je tudi smiselno: suhe oči sicer praviloma ne povzročajo trajne škode, kljub temu pa zelo vplivajo na vsakodnevno počutje. Poleg tega so zelo suhe oči tudi bolj dojemljive za različen klice kot so bakterije, virusi in glivice, ki lahko povzročijo okužbo.

Pri izbiri takšnih sredstev je potrebno paziti, da ne vsebujejo konzervansov, saj ti lahko sprožajo alergije in delujejo kontraproduktivno, s tem ko slabo vlaženje še okrepijo.  Pri dolgotrajnejši uporabi je pomembno tudi, da jih dobro prenašate in da ne povzročajo neželenih učinkov. Pazite tudi, da vsebujejo pH vrednost, ki je očem prijazna in na to, kako dolgo po uporabi oči ostanejo vlažne.  

Učinkovine v kapljicah za oči so iz različnih snovi, npr. iz polimerov, polisaharidov ali celoloze. V naravnih oz. izdelkih na rastlinski osnovi se pogosto uporablja hialuronska kislina, ker gre za naravno, telesu lastno snov.

V velikih koncentracijah se ta nahaja v steklovini človeškega očesa. Je tudi sestavni del vezivnega tkiva in sklepnega maziva. Snov ima to sposobnost, da lahko nase veže zelo velike količine vode (do šest litrov na gram), ob tem tvori gel in spodbuja regeneracijo kože. Na površini očesa tvori enakomeren in stabilen sloj vlage in tako oko zaščiti pred izsušitvijo.

Kljub uporabi kapljic očem redno privoščite dovolj počitka.  

Besedilo: Claudia Rawer
Prevod: Sabina Topolovec  
Vir: www.avogel.ch