background

Možganska kap

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je nevrološka bolezen, ki se ponavadi kaže z odpovedjo ene polovice telesa. Nastane takrat, ko kri ne more dotekati v kateri del možganov. Če možgani ne dobijo dovolj kisika in hranil, ki jih potrebujejo, se možganske celice poškodujejo oz. začenjajo odmirati. Če pride le do poškodbe celic, se te včasih lahko tudi obnovijo. Celic, ki so odmrle, po do sedaj znanih podatkih ni mogoče ponovno oživeti. To pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dela telesa, ki kontrolirajo npr. govorjenje, miselnost ali hojo.

Da lahko govorimo o možganski kapi, mora nevrološka odpoved trajati več kot 24 ur. Začetek težav je ponavadi nenaden. Težave se stopnjujejo in ponavadi dosežejo svoj maksimum v 6 urah.

Pod možgansko kap štejemo tri oblike:

  • Napredujoča kap. Pri njej se znaki in simptomi slabšajo prvih 24 ur po začetku.

  • Manjša kap. Pri njej bolnik ozdravi brez večjih posledic. Popolna ozdravitev je ponavadi dosežena v roku enega tedna. Pri kapi pretrgana arterija povzroči krvavitve v možganih. Ustavi se dotok kisika in hranil možganskim celicam.

  • Prehodni ishemični napad, ki nastane zaradi krvnih strdkov ali zoženih arterij, ki dovajajo kri v možgane. Strdki preprečijo dotok krvi v določen del možganov, zato so težave omejene le na del telesa. Težave popolnoma izginejo v roku 24 ur.

Možganska kap se redko pojavi pred 40 letom starosti in je pogostejša pri moških.

Dejavniki tveganja

Glavni dejavniki tveganja so:

  • Povišan krvni pritisk. Pritisk je povišan, ko so njegove vrednosti nad 140/90. Posebej pomembno je, da zgornji pritisk, merjen v mirovanju ne presega vrednosti 140.

  • Sladkorna bolezen.

  • Kajenje.

  • Povišane vrednosti maščob v krvi.

Preostali dejavniki tveganja za možgansko kap so še debelost, kontracepcijske tablete, ki vsebujejo estrogen, prekomerno pitje alkohola in bolezen policitemija (nenormalno povečano število rdečih krvnih celic v krvi).

Če želimo možgansko kap preprečiti, moramo torej paziti na krvni pritisk, na sladkor v krvi, prenehamo kaditi, uživati alkohol, se izogibati stresnim situacijam, se veliko gibati na svežem zraku in nasploh začnemo živeti zdravo.

Kako prepoznamo možgansko kap?

Pri večini bolnikov se znaki in simptomi razvijejo v nekaj minutah in dosežejo svoj maksimum v eni do dveh urah. Najpogostejši znak je izpad funkcije polovice telesa. Pri bolniku opazimo prizadetost roke in noge, ki sta brez moči. Na obrazu opazimo povešen ustni kot, eno oko se zapira slabše kot drugo. Lahko bi rekli, da se bolniku povesi polovica obraza. Pojavi se tudi izpad občutljivosti po prizadeti strani, lahko pa tudi slepost na eno oko.

Pogosto se pri možganski kapi pojavi tudi hud glavobol, bruhanje, tudi izguba zavesti. Prav tako se lahko pojavi vrtoglavica, občutek nemosti po obrazu in nesigurna hoja z zanašanjem.

Če sumite, da je oseba imela napad možganske kapi, ona pa pravi, da se sedaj počuti normalno, so tukaj 4 enostavni poskusi, kako preveriti, ali ima oseba znake možganske kapi.

1. Prosite osebo, naj se nasmeje.

2. Prosite osebo, naj pove povsem preprost stavek, npr. »Danes je deževno vreme«.

3. Prosite osebo, naj dvigne roke nad glavo.

4. Prosite osebo, naj vam pokaže jezik. Če jezik stoji ali visi nepravilno, je to znak možganske kapi.

Če oseba katere od teh kretenj ne more narediti, je to znak možganske kapi.

Kako ukrepati, če naletimo na bolnika z možgansko kapjo?

Če opazite pri osebi enega od simptomov: nepričakovano otrplost ali slabotnost na obrazu, rokah, nogah – še zlasti samo na eni strani telesa, nenadno zmedenost, težave pri govorjenju in razumevanju, nepričakovane težave pri vidu na eno ali obe očesi, vrtoglavico, izgubo ravnotežja ali koordinacije ali težave pri hoji, pogoste nenadne glavobole brez znanega vzroka, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč na 112.

Preden pride nujna medicinska pomoč, je pomembno je, da ostanemo mirni. Bolnika damo v ležeči položaj. Če je nezavesten, ga damo v položaj za nezavestnega. Zelo pomembno je, da na bolnika delujemo pomirjujoče, da ga ne pustimo samega. Počakamo, da pride strokovna pomoč, ki bo bolnika odpeljala v bolnišnico, kjer bo deležen nadaljnje diagnostike in terapije.

Pripravila Urška Lučev

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Prva in naravna pomoč pri športnih poškodbah

Zvini, nategi, krči mišic, boleči udarci ter vnetja prizadetih tkiv sodijo med najpogostejše športne poškodbe.

Kako si lahko pomagamo naravno?

S čim v menopavzi ni dobro grešiti?

Menopavza lahko povzroča niz neželenih težav. Če se jim želimo izogniti, je svoj pogled dobro usmeriti na krožnik oz. v kozarec.

Prehranske navade in počutje v menopavzi

Ali ste vedeli?

Modrice so mila oblika notranje krvavitve. Povzroči jih sprostitev manjše količine krvi v mehka telesna tkiva, še zlasti mišice in vezivno tkivo pod kožo.

Kako si lahko pomagamo?

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

A. Vogel nasveti za zdravo življenje

Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel