background

A. Vogel Enciklopedija rastlin

Vanilla planifolia

Vanilja

Zgodovina

Domovina vanilje je Mehika. Že Azteki so tako imenovano »črno rožo« uporabljali za odišavljenje kakava.
Prvi, ki so gojili vaniljo, so bili Totonaci, ki so prebivali v dolini Mazantla, v mehiškem obalnem zalivu (današnji Veracruz). Mitologija ljudstva Totonac pravi, da je bila tropska orhideja rojena, ko je princesa Xanat pobegnila v gozd s svojim ljubimcem pred očetom, ki ji je prepovedal poroko s smrtnikom. Zaljubljenca so ujeli in obglavili. Kjer je njuna kri prišla v stik z zemljo, je zrasla tropska orhideja.
Ko so Evropejci kasneje vdrli v Mehiko, se je Hernan Cortez zaradi navdušenja nad dišečo čokolado odločil, da bo to rastlino prenesel v Španijo, kar ni bilo enostavno. Mehika je monopol nad proizvodnjo obdržala 300 let, izvoz je bil prepovedan. V 19. stoletju je Nizozemcem uspelo, da so jo prenesli na Javo, vendar tam ni obrodila plodov. Nato je 12-letni suženj Edmondu Albius iz Reuniona ugotovil, da je rastlino potrebno ročno oprašiti. Nekaj let kasneje so jo Francozi prenesli na Mauritius, Madagaskar, Tahiti… Konec 19. stoletja so ti otoki pridelali kar 80 % vanilje. Sintezna vanilja je bila prvič izdelana leta 1874. Večina slaščic je danes odišavljena z umetno pridobljenim vanilinom, ki ga prepoznate po napisu „aroma vanilje“. Cena prave vanilje je visoka in zelo spremenljiva. Odvisna je od letine, na katero pa vplivajo vremenski pogoji, politične razmere in seveda povpraševanje.
Ime vanilja izhaja iz španske besede 'vainilla', ki pomeni 'majhen strok, luščina'. Vanilja je cenjena zaradi svojega sladkega okusa in vonja, v veliki meri se uporablja za pripravo sladic in parfumov.

Značilnosti

Vanilja je dišavna začimba, ki jo dobimo iz orhidej vrste Vanilla planifolia, ki izvirajo iz Mehike. Orhideja vanilje je ovijalka, ki se najpogosteje vzpenja po drevesih. Cveti približno mesec dni, medtem ko cvetenje posameznih cvetov traja le nekaj ur, od zore pa do takrat, ko sonce še ni prevroče. Vanilje so hermafroditi, dvospolniki, kar pomeni, da imajo moške rastlinske organe (prašnik) in ženske rastlinske organe (del cveta, ki sprejme pelod – stigma). V teh urah, ko rastlina cveti, je potrebno cvetove ročno oprašiti. Samooprašitev ni mogoča, saj te organe ločuje nekakšna membrana. Neoplojeni cvetovi odmrejo. Gojenje vanilje je možno šele od tedaj, ko so ugotovili, da jo je potrebno ročno oprašiti. Stroki, ki so pravzaprav plodovi rastline, se oberejo še zeleni ali pa, ko pričenjajo rumeneti na koncih. Vaniljevi stroki se vsakodnevno ročno obirajo. Če so stroki prezreli, se razpočijo, kar jim zniža tržno vrednost. Vsak strok ima v notranjosti semena, ki so prekrita s temno rdečo tekočino, iz katere pridobivajo vaniljevo esenco. Ko so stroki obrani, še nimajo značilne vaniljeve arome. Ta nastane šele po obdelavi strokov v dolgotrajnem postopku. Kakovosten vaniljev strok naj bi vseboval 2,5 % vanilina.

Nahajališče

Vaniljo danes gojijo v Mehiki (prava oz. originalna vanilja, ki pa na trgu ni tako zelo cenjena, saj ima manj izrazito aromo), Madagaskarju (z izrazito, močno aromo), Reunionu (bourbonska vanilja), v Srednji in Južni Ameriki (vrsta pompona), Indoneziji, Javi in Šrilanki.

Uporaba

V stari literaturi je vanilja omenjena kot afrodiziak in zdravilo proti mrzlici. Dokazov o tem do danes še ni. Ugotovljeno pa je bilo, da vanilja nekoliko dviguje adrenalin. Zaradi tega naj bi povzročala tudi blago odvisnost. Delovala naj bi tudi pomirjevalno in se uporabljala pri depresiji. Vanilin je po sestavi podoben človeškim feromonom.
Eterično olje vanilje se uporablja v aromaterapiji. Sicer pa vsi poznamo vaniljo iz kuhinje.

Ali ste vedeli...

·da je angleška kraljica Elizabeta I. v 16. stoletju oboževala vaniljo in želela, da jo zanjo dodajajo v mnoge jedi? S to aromatično rastlino jo je seznanil njen lekarnar, ki je eksotično začimbo dobil od piratov in z njo odišavil kraljičin puding.


Oficinalno

se uporabljajo plodovi vanilje.

Družina

  • Kukavičevke - Orhidaceae

Ljudska imena

  • Vanilija

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Ali ste vedeli?

Tudi septembrsko sonce je nujno potrebno za ustvarjanje vitamina D. Kdaj in koliko se sončiti ter kako ugotoviti, če ga imamo dovolj?

Se bojite sončnih žarkov? Nikar!

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.