Naše telesno vesolje ni le skupek naših telesnih celic, ampak tudi vseh tistih mikrobov, ki z nami sobivajo, denimo na koži, sluznici spolovil, v črevesni flori itd. Kateri mikrobi živijo v črevesju in zakaj so pomembni za nas?
Nekateri raziskovalci ocenjujejo, da se desetim trilionom telesnih celic prišteva še okrog sto trilionov mikrobov. Torej, ko govorimo o sestavi in delovanju človeškega telesa, je nujno upoštevati tudi različne mikroorganizme, ki sobivajo z nami. Ti imajo namreč številne, za naše celostno zdravje (tako fizično kakor psihično), pomembne učinke.
Od poznanih več kakor 1000 različnih vrst mikrobov, razporejenih v in na našem telesu, naj bi ca. 47 istih sevov mikrobov vedno prebivalo v črevesju, ko smo v stanju zdravja. Zaradi svojih nalog pa ti niso pomembni le za dobro prebavo, ampak tudi za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja.
Npr. dobro je že poznano, da so ti denimo pomembni za vsrkavanje mineralov, v presnovi, izrabi kalorij, genetiki in hujšanju, za proizvodnjo nekaterih vitaminov, aminokislin, za aktiviranje imunskega sistema in v regulaciji vnetnih citokinov. Ne poznamo pa še natančnih mehanizmov, s katerimi ti dokazano vplivajo npr. na naše mentalno počutje, spomin, na socialno vedenje, preprečevanje vnetja črevesja in s tem vnetja možganov itd. Spoznajmo torej nekatere pomembne prebivalcev našega črevesja in nekatere njihove naloge.
Bifidobacterium bifidum: prebavlja vlaknine, ustvarja npr. B12, biotin in vitamin K2. Ščiti sluznico črevesja in nas varuje pred vdorom toksinov in škodljivih bakterij v kri. Aktivira celice imunskega sistema - makrofage itd.
Bifidobacterium lactis npr. zmanjšuje verjetnost razvoja potovalne diareje, dolgoročno uživanje pomaga odpraviti zaprtje in ker nevtralizira toksine, naj bi preprečeval kolitis.
Lactobacilus gasseri naj bi poleg tega, da spodbuja rast drugih koristnih mikroorganzmov, zaviral tudi vnetja v telesu. Nadalje naj bi pomagal pri zmanjševanju maščobe, ki se nabira okrog trebuha. Debelost okrog trebuha npr. povezujejo z nastankom srčno-žilnih obolenj. Raziskave pa razkrivajo, da naj bi omenjen mikrob pomagal tudi pri alergijah, astmi in menstrualnih bolečinah.
Lactobacillus acidophilus npr. proizvaja vitamin K, encime za razkroj laktoze in mnoge protimikrobne snovi (npr. acidofilin, lactocidin, acidolin...), s čimer podpira ravnotežje črevesne flore in imunost.
Lactobacillus bulgaricus pomaga odpravljati zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja in kronovo bolezen. Potenciale pa kaže tudi pri različnih motnjah počutja (vključno z ADHD in depresijo).
Lactobacilus helveticus spodbuja nastajanje butirata, ki pomaga pri vzdrževanju zdravega črevesja. Prav tako naj bi dnevno uživanje tega probiotika pomagalo pri zniževanju povišanega krvnega tlaka. Izboljšal pa naj bi tudi kakovost spanja. Jemanje L. helvetikusa skupaj z Bifidobacterium longum pa celo lahko zmanjša simptome zaskrbljenosti in depresije.
Lactobacillus plantarum poleg ostalih vlog pomaga izboljšati tudi psihično počutje. Npr. sev PS128 te bakterije, direktno proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov.
Lactobacilus paracasei se npr. uporablja za odpravljanje diareje pri dojenčkih. Iz istega razloga jo dodajajo tudi raznim mlečnim formulam. Ima pa tudi dobrodejne učinke na počutje. Ugotovili so namreč, da se ob uživanju probiotikov, ki ta sev vsebujejo, zmanjšajo simptomi sindroma kronične utrujenosti.
Bacillus subtilis so pred iznajdbo antibiotikov koristili kot imunostimulator za pomoč pri zdravljenju želodčno – črevesnih in urinarnih obolenj. Danes je znano, da lahko obnovi porušeno črevesno floro zaradi obsežne terapije z antibiotiki.
Enterococcus faecium med drugim povečuje antimikrobno aktivnost v črevesju in preprečuje razvoj škodljivih mikrobov, s čimer podpira ravnovesje črevesne flore. Ker npr. uničuje Listerio monocytogenes, se uporablja tudi v prehrambeni industriji.
Streptococcus thermophilus izboljšuje prebavo laktoze, proizvaja folno kislino, stimulira aktivacijo makrofagov in proizvodnjo T celičnih citokinov, stimulira obnovo celic črevesne sluznice, zmanjšuje nastanek diareje zaradi jemanja antibiotikov itd.
Seveda seznam koristnih prebivalcev našega črevesja še zdaleč ni končan. Je pa ravno prav dolg, da nam da misliti, kako pomembni za naše zdravje so ti mikrobi. Kar navsezadnje pomeni, da je redna skrb za ravnovesje koristnih mikroorganizmov v črevesju, pa tudi drugje, skorajda nuja za ohranjanje našega optimalnega zdravja. Ni čudno, da je švicarski naturopat Alfred Vogel vsakemu pacientu, ki ga je zdravil, ne glede na obolenje, svetoval tudi uživanje krepčilne fermentirane sirotke Molkosan, ki ravnovesje črevesne flore učinkovito podpira.
Besedilo: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Okužbe dihal lahko povzročijo virusi in bakterije. Najbolj izstopajoči virusni okužbi dihal sta prehlad ter gripa in se le redko pojavita sočasno. Ob morebitnih zapletih sta lahko usodna oba.
Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.