background

Glistavost pri otrocih

Otroci roke in igrače pogosto dajejo v usta, predvsem pa se sami od sebe ne spomnijo, da si je potrebno pred vsakim obrokom temeljito oprati roke.

Življenjski krog podančice

Odrasli zajedalci živijo v črevesju in ponoči gliste ženskega spola prilezejo v bližino zadnjika, kjer odlagajo jajčeca v analne kožne gube. Zaradi srbenja se okuženi otroci praskajo in tako se mikroskopsko majhna jajčeca podančic prilepijo na oblačila in za nohte, od koder pa se z lahkoto prenesejo na ostale predmete, na primer igrače, posteljnino, kljuke ter druge površine.

Da se življenjski krog podančice sklene, morajo jajčeca priti ponovno v črevesje, kar pri otrocih ni težko ravno zaradi omenjene navade, da nenehno nosijo roke in druge predmete v usta. Tako pride do ponovne samookužbe ali okužbe drugih otrok. Iz jajčec v 2 do 6 tednih v črevesju dozorijo odrasle podančice.

Kako ugotovimo, da je otrok okužen s podančico?

Najobičajnejši simptom okužbe je vsekakor srbenje kože okoli zadnjika in posledično neprestano praskanje. Najbolj očitno pa se to dogaja zvečer in ponoči. Otrok morda zaradi srbenja ne more zaspati ali pa se ponoči prebuja in se praska. Takrat je najbolje, da pregledamo otrokov predel okoli zadnjika. Podančice so bele barve in tanke kot las. Vidimo jih lahko s prostim očesom, saj so dolge približno 8 – 13 mm. Ko pa opazimo, da se zvijajo, smo lahko prepričani, da smo jih odkrili. Pozorni moramo biti tudi na otrokovo blato, kjer jih včasih lahko opazimo na površini. Od ostalih znakov okužbe se lahko pojavi neješčnost ali razdražljivost, vendar pri prisotnih samo teh dveh simptomih redko pomislimo, da bi lahko bila kriva okužba s podančico.

Kako se diagnoze lotijo zdravniki?

Za postavitev diagnoze je dovolj, če starši povedo, da so našli odrasle gliste v blatu otroka ali na koži zadnjika. Včasih odkrivajo jajčeca iz blata. Ta metoda je uspešna le v približno 10%, saj ne morejo pregledati vsega blata, pač pa le posamezne vzorce. Bolj zanesljiva metoda je odkrivanje jajčec iz vzorcev, ki jih vzamejo z lepilnim trakom iz predela zadnjika in sicer zjutraj pred odvajanjem blata ali prhanjem.

Kako naj ravnamo, ko ugotovimo, da je otrok okužen s podančico?

Prvi in najpomembnejši ukrep je, da poskrbimo za dobro osebno higieno vseh članov družine. Temeljito umivamo roke s toplo vodo pred pripravo obrokov, pred jedjo, po uporabi stranišča, po menjavi plenic. Otrokom zelo na kratko pristrižemo nohte in jih redno čistimo s krtačo, da odstranimo morebitna lepljiva jajčeca podančic, ki bi jih otroci lahko dobili za nohte s praskanjem. Perilo in posteljnino peremo na visokih temperaturah. Kar se da redno z vlažno krpo brišemo prah, da zmanjšamo možnost prenosa jajčec, ki bi lahko bila na predmetih in igračah. Otrokom, ki nimajo več pleničk, zvečer oblečemo oprijete hlačke, da čimbolj zmanjšamo možnost praskanja v spanju, lahko pa jim nataknemo tudi bombažne rokavice. Zjutraj je priporočljivo, da otroka oprhamo, da odstranimo jajčeca ob zadnjiku, perilo in brisače operemo. Dnevno je potrebno posvetiti pozornost tudi čiščenju predmetov in igrač. Za čiščenje lahko uporabljamo običajna sredstva, pralne igrače pa lahko operemo v pralnem stroju.

Zdravljenje

Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, v svoji knjigi Ljudski zdravnik omenja, da so v starih časih otrokom s podančicami dajali piti mleko, v katerega so dali pretlačen strok česna ali pa pripravek dajali v obliki klistirja. Ker vemo, da otroci česna običajno ravno ne obožujejo, je morda od naravnih pripravkov za zdravljenje primernejša papaja. Vsebuje namreč encim papain, ki pomaga pri prebavi beljakovin, s tem pa tudi glist. Listi papaje so sicer učinkovitejši kakor zreli sadeži, vendar pa je te pri nas skoraj nemogoče dobiti, medtem ko je v bolje založenih trgovinah s sadjem in zelenjavo plodove te tropske rastline možno kupiti. V lekarni je prav tako možno dobiti pripravke, ki vsebujejo izolirane encime papaje. Kar pa je pri zdravljenju s papajo potrebno paziti, je to, da v času zdravljenja naša prehrana ni bogata z beljakovinami, sicer bi encimi pomagali pri razgradnji beljakovin v hrani in ne toliko pri premagovanju nadležnih podančic.

Od ostalih rastlin omenimo še enkrat česen, učinkoviti pa naj bi bili tudi drobnjak, čemaž ter celo korenčkov sok. Moramo pa biti realni in ne pretirani optimisti, ki bi se lotili zdravljenja okužbe podančice na primer samo s korenčkovim sokom. Napotek velja v smislu, da v vsakodnevno prehrano vključimo več omenjenih zelišč. Glistavost je namreč okužba, ki jo mora zdraviti zdravnik, mi pa se lahko z njim pogovorimo in z omenjenimi ukrepi pomagamo preprečiti ponovne okužbe, ki so zelo pogoste. Običajno se zdravniki odločijo za zdravljenje s sinteznimi zdravili, ki jih dajemo otroku 3 dni zapored in nato terapijo ponovimo še dvakrat - čez 2 in 4 tedne.

Rebeka Koželj, mag. farm.

Preberite tudi:

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.