Glistavost pri otrocih

Odrasli zajedavci živijo v črevesju in ponoči gliste ženskega spola prilezejo v bližino zadnjika, kjer odlagajo jajčeca v analne kožne gube. Zaradi srbenja se okuženi otroci praskajo in tako se mikroskopsko majhna jajčeca podančic prilepijo na oblačila in za nohte, od koder pa se z lahkoto prenesejo na ostale predmete, na primer igrače, posteljnino, kljuke ter druge površine.

Da se življenjski krog podančice sklene, morajo jajčeca priti ponovno v črevesje, kar pri otrocih ni težko ravno zaradi omenjene navade, da nenehno nosijo roke in druge predmete v usta. Tako pride do ponovne samookužbe ali okužbe drugih otrok. Iz jajčec v 2 do 6 tednih v črevesju dozorijo odrasle podančice.

Najobičajnejši simptom okužbe je vsekakor srbenje kože okoli zadnjika in posledično neprestano praskanje. Najbolj očitno pa se to dogaja zvečer in ponoči. Otrok morda zaradi srbenja ne more zaspati ali pa se ponoči prebuja in se praska. Takrat je najbolje, da pregledamo otrokov predel okoli zadnjika. Podančice so bele barve in tanke kot las. Vidimo jih lahko s prostim očesom, saj so dolge približno 8–13 mm.

Ko opazimo, da se zvijajo, smo lahko prepričani, da smo jih odkrili. Pozorni moramo biti tudi na otrokovo blato, kjer jih včasih lahko opazimo na površini. Od ostalih znakov okužbe se lahko pojavi neješčnost ali razdražljivost, vendar pri prisotnih samo teh dveh simptomih redko pomislimo, da bi lahko bila kriva okužba s podančico.

Za postavitev diagnoze je dovolj, če starši povedo, da so našli odrasle gliste v blatu otroka ali na koži zadnjika. Včasih odkrivajo jajčeca iz blata. Ta metoda je uspešna le v približno 10%, saj ne morejo pregledati vsega blata, pač pa le posamezne vzorce. Bolj zanesljiva metoda je odkrivanje jajčec iz vzorcev, ki jih vzamejo z lepilnim trakom iz predela zadnjika in sicer zjutraj pred odvajanjem blata ali prhanjem.

Prvi in najpomembnejši ukrep je, da poskrbimo za dobro osebno higieno vseh članov družine. Gliste pri otrocih so namreč zelo pogoste. Če jih želimo odpraviti, moramo biti dosledni na več področjih:

1. Temeljito umivamo roke s toplo vodo pred pripravo obrokov, pred jedjo, po uporabi stranišča, po menjavi plenic.
2. Otrokom zelo na kratko pristrižemo nohte in jih redno čistimo s krtačo, da odstranimo morebitna lepljiva jajčeca podančic, ki bi jih otroci lahko dobili za nohte s praskanjem.
3. Perilo in posteljnino peremo na visokih temperaturah.
4. Kar se da redno z vlažno krpo brišemo prah, da zmanjšamo možnost prenosa jajčec, ki bi lahko bila na predmetih in igračah.
5. Otrokom, ki nimajo več pleničk, zvečer oblečemo oprijete hlačke, da čim bolj zmanjšamo možnost praskanja v spanju, lahko pa jim nataknemo tudi bombažne rokavice.
6. Zjutraj je priporočljivo, da otroka oprhamo, da odstranimo jajčeca ob zadnjiku, perilo in brisače operemo.
7. Dnevno je potrebno posvetiti pozornost tudi čiščenju predmetov in igrač. Za čiščenje lahko uporabljamo običajna sredstva, pralne igrače pa lahko operemo v pralnem stroju. 

 Z upoštevanjem vsega naštetega bomo v veliki meri lahko odpravljali gliste pri otrocih.

Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, v svoji knjigi Ljudski zdravnik prav tako omenja gliste pri otrocih. Piše, da so v starih časih otrokom s podančicami dajali piti mleko, v katerega so dali pretlačen strok česna ali pa pripravek dajali v obliki klistirja. Ker vemo, da otroci česna običajno ravno ne obožujejo, je morda od naravnih pripravkov za zdravljenje primernejša papaja. Vsebuje namreč encim papain, ki pomaga pri prebavi beljakovin, s tem pa tudi glist. Listi papaje so sicer učinkovitejši kakor zreli sadeži, vendar pa je te pri nas skoraj nemogoče dobiti, medtem ko je v bolje založenih trgovinah s sadjem in zelenjavo plodove te tropske rastline možno kupiti. V lekarni je prav tako možno dobiti pripravke, ki vsebujejo izolirane encime papaje.

Od ostalih rastlin za gliste pri otrocih omenimo še enkrat česen, učinkoviti pa naj bi bili tudi drobnjak, čemaž ter celo korenčkov sok. Ob tem je potrebno zavedanje, da je z naravnimi pristopi včasih potrebno nekoliko dlje vztrajati. Sprememba se ne zgodi vselej čez noč.

Če vam potrpežljivosti zmanjka, bo zdravnik še vedno predpisal lahko tablete. Zdravljenje s sinteznimi zdravili običajno traja 3 zaporedne dneve, nato pa se terapija ponovi še dvakrat - čez 2 in 4 tedne.

Rebeka Koželj, mag. farm.