Kako veliko vlogo imajo omega-3 na zdravje možganov in kognitivne sposobnosti?

Omega-3 so esencialne nenasičene maščobne kisline. Naše telo jih ne more proizvajati samo, zato jih moramo vnesti s hrano (ribe, laneno in sončnično olje, orehi ipd.) ali prehranskimi dopolnili. Poznamo več kot deset vrst omega-3 kislin, med najbolj pomembnimi za pravilno delovanje organizma so: dokozaheksaenojska kislina (DHK), eikozapentaenojska kislina (EPK), alfa-linolenska kislina (ALK) ¹.

Dokozaheksaenojska kislina je pomemben del človeških možganov, možganske skorje, kože in očesne mrežnice. Nastaja v algah, od tu se preko prehranske verige kopiči v ribah. V možganih človeka predstavlja kar 40-odstotkov vseh nenasičenih maščobnih kislin, v retini (očesna mrežnica) pa je njena prisotnost celo 60-odstotna. DHK prispeva k vzdrževanju normalnega delovanja možganov ter ohranjanju vida (pri vnosu vsaj 250 mg/dan). Vpliva na povečanje membranske tekočine v možganih – s tem se poveča prenos signala s površine membrane v notranjost živčnih celic. Zato je DHK ključna komponenta tekočih delov živcev. Ob tem je treba še poudariti, da ima vlogo pri zmanjševanju vnosa povečanih delcev LDL (škodljiv holesterol) v mišične celice – te usmerjajo arterijo in s tem zmanjšajo verjetnost razvoja aterosklerotičnih lezij ².

Ciljna skupina, ki mora še posebej skrbeti za zadosten vnos maščobnih kislin (predvsem DHK), so nosečnice. Mnoge študije potrjujejo koristnost jemanja teh pomembnih esencialnih maščobnih kislin med nosečnostjo. Znan je namreč njihov nepogrešljiv doprinos k pravilnemu razvoju možganov in očesne mrežnice ploda, še posebej v zadnjem tromesečju in v prvih dveh letih otrokovega življenja, saj se v tem obdobju razvijajo otrokovi možgani. DHK je pomembna za razvoj govornih, senzoričnih, vedenjskih in motoričnih sposobnosti živčnega sistema ter za razvoj očesne mrežnice, ker vpliva na konsistenco in s tem na rast celične membrane ᶟ.

Kako pomembne pa so omega-3 maščobne kisline pri šoloobveznih otrocih? Znano je, da je pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin (posebej DHK) povezano z vedenjskimi motnjami in slabšim učenjem pri otrocih. Zelo zgovorni so izsledki raziskave, saj potrjujejo prisotnost nizke ravni omega-3 pri otrocih v starosti od sedem do devet let, ki berejo slabše od vrstnikov. Raziskovalci so poleg slabših sposobnosti branja ugotovili tudi pomemben dejavnik na koncentracijo in splošno uspešnost glede na prisotnost omega-3 v organizmu otrok. Študija je tudi razkrila, da skoraj devet od desetih otrok ribe uživa manj kor dvakrat na teden. Približno 10-odstotkov pa rib in morskih sadežev sploh ne uživa. Zelo zgovoren je še podatek, da je bilo pri otrocih z boljšim branjem in spominom ter z manj vedenjskimi težavami ugotovljena višja raven prisotnosti omega-3 (zlasti DHK) v krvi. Morebitne zdravstvene posledice nižje ravni omega-3 pri otrocih še niso znane, vendar raziskave, opravljene na odraslih, potrjujejo pozitiven učinek na zdravje možganov, srca in dober imunski sistem, pojasnijo avtorji študije.

Kot vemo, omega-3 maščobne kisline telo ne more zagotoviti samo, zato jih poleg primerne hrane lahko zaužijemo tudi s prehranskimi dopolnili; edinstvena kombinacija dragocenih DHK in ALK maščobnih kislin je združena v rastlinskih kapsulah omega-3 kompleks. Kapsule pripomorejo k bolj zdravim možganom in ohranjanju vida. Ugodne učinke dosežemo z dnevnim zaužitjem 250 mg DHK / 2 g DHK. Pri otrocih zadostuje že ena kapsula na dan.

V človekovi naravi je, da v mladosti ne razmišljamo o starosti. A ta še prehitro pride ter z njo povezane bolezni, med njimi tudi tiste s kognitivnimi motnjami.

Beseda demenca je v zadnjem desetletju dobila prav posebno mesto tako v strokovnih krogih kot tudi v družbeno-socialnih pogovorih. Zaznan je skokovit porast bolezni  ̶  v Sloveniji je trenutno obolelih 47.000 ljudi. Po predvidevanjih NIJZ bo do leta 2040 ta številka še veliko večja. Najbolj prepoznana je Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence. Bolezen prizadene človekove možgane, to pa vpliva na motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, na težave z mišljenjem ali govorom ⁴.

Kaj natančno se dogaja v možganih bolnika z Alzheimerjevo boleznijo? V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid (tudi sicer prisotna v zdravih možganih), medtem ko se v vijačnico nalagajo zvite nitaste strukture beljakovine tau (oblikujejo nevrofibrilarne pentlje) v živčnih celicah. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Poleg senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj se v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo pojavljajo še druge strukturne in funkcionalne spremembe, vključno z vnetnim odzivom ter oksidativnim stresom ⁴.

Kaj pravijo raziskave? Izsledki študije, v katero je bilo vključenih 174 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, potrjujejo, da DHK v dnevnem odmerku 1,7 g bistveno ne zmanjšuje napredovanja bolezni. Podobne rezultate so dobili tudi raziskovalci v obširni klinični študiji, objavljeni v reviji JAMA. Zato strokovnjaki menijo, da je dodatek ribjega olja, kjer je poleg DHK še EPK, koristen v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni oziroma ima preventivo vlogo ⁴.

Suzana Križ

Viri:

1. Kiefer D., Pantuso T., Omega-3 fatty acids: An update emphasizing clinical use, Agro Food Ind Hi Tech. 2012, dostopno:, https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3890980/
2. A P Simopoulos, Omega-3 fatty acids in health and disease and in growth and development, The American Journal of Clinical Nutrition, September 1991, dostopno: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1908631/
3. Effect of long-chain polyunsaturated fatty acids in infant formula on long-term cognitive function in childhood: A systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials, november 2020, dostopno: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7644261/
4. Alzheimerjeva bolezen, Farmacevtski vestnik št.3, avgust 2013. dostopno: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv20133_za_web.pdf