Stres naš vsakdanji

Stres je stanje, ki nas spravi iz ravnovesja. Vpliva na številne sisteme, ki jih motnje ohromijo. Posledice dolgoročnega stresa občutimo tako na telesu kot psihi. Stres je stanje, ki ga pravzaprav ne moremo spregledati, saj sproža zelo očitne simptome. Lahko ga zanemarjamo do mere, ki privede do skrajnosti, tudi izgorelosti.

Stres je izdatna obremenitev, ki ima dva konca, lahko nas stane zdravja ali tega okrepi. Dober primer je  športna aktivnost, ki v fazi pridobivanja vse večjih sposobnosti predstavlja stres. Drugi obraz stresa pa je tudi takšen, ki se vsaj navzven kaže z vsemi značilnostmi, ki jih telo izrazi tudi pri navdušenju. Prav je, da se s stresom soočimo in ga privedemo do mere, ko ni več breme.

Stresna situacija v telesu sproži pospešeno in plitko dihanje, dih pa lahko tudi zadržimo. Sledi povišan srčni utrip, potenje, lahko tudi šumenje v ušesih. Usta postanejo suha, gibi nemirni. Ob kopičenju misli, ki se valijo kot snežna kepa, pa lahko doživljamo tudi čustveno stisko in tesnobo. Intenzivno doživljanje izklopi koncentracijo. V stresnih situacijah se tako ne moremo zbrano odločati in reagirati.

Ker smo inteligentna bitja, smo si skozi zgodovino ustvarili varno okolje za bivanje. V davnini smo se z vsakdanjimi izzivi spoprijemali enako kot živali – z bojem ali begom. V varnem okolju pa je stres lahko še toliko večji. Danes se sicer ne borimo pred zvermi in strelami, smo pa izpostavljeni stresu, ki siga ustvarjamo sami. Uspeh, ocene, delovna učinkovitost, preseganje meja in podobno so novodobni stresorji. Doživljamo jih vsi – vse generacije. Za otroke je stres pisno in ustno ocenjevanje, ustrezanje okolici, nastopi pred sošolci … V odrasli dobi pa so to razgovori, poslovna uspešnost, razveze, smrti, spori, finančne stiske, zapuščinske razprave in še bi lahko naštevali.

Pri večjih stresnih situacijah je potrebna strokovna pomoč. Včasih dobro dene tudi menjava okolja, počitek. Povzročitelje stresa je namreč potrebno prepoznati in odstraniti ali ublažiti. Manjše vsakdanje stresne situacije se moramo naučiti obvladovati. Drži, da se večina stvari zgodi v glavi. Z mislimi vplivamo na reakcije telesa in opredelimo tudi stopnjo stresa. V kolikor situaciji pripišemo velike razsežnosti, bo temu podoben tudi odziv telesa.

• Miselna naravnanost

Ob stresni situaciji je pomembno zavedanje, da bo minila. Vse mine, dobro in slabo, zato lahko vizualiziramo izid. Ozavestimo dober izid ter ohranimo zavedanje, da je vsak  dogodek minljiv. Pogosto, ko pogledamo v preteklost, marsikateri situaciji pripišemo povsem drugačen pomen.

• Dihanje

Intenzivni občutki  nam lahko vzamejo dih. Dejansko v stresu dih zadržujemo ali dihamo le z vršički. Telo razbremenimo, če dih načrtno spremenimo. Globoko vdihnimo skozi nos, nato dih malo zadržimo in naposled počasi izdihnimo skozi usta. Ponavljamo do pomiritve.

• Prelisičimo možgane

Možgani so razdeljeni na levo in desno polovico, pri čemer desna stran nadzira levo in leva desno. Levi del je namenjen logiki, desni pa abstrakciji. Pri stresu burno odreagiramo z bujno domišljijo, s katero lahko stres doseže velike razsežnosti. Za pomiritev, uravnoteženje preizkusite naslednji gib: prekrižajte nogi, roki pa iztegnite v zrak in ju prekrižajte. Spodvijte ju proti prsnemu košu in sklenjene dlani prislonite na grodnico. Pri tem se osredotočite na lasten srčni utrip in dih. Telo se pomiri.

• Raztresite se

Stres lahko iz telesa tudi dobesedno iztresemo. Ker stres doživljamo predvsem v glavi, je prav, da se vrnemo telo. Pomagajo nam lahko poskoki, opletanje  z rokami in gnetenje kože. Zelo blagodejen pa je tudi  dotik – masaža.

• Sprostitev iz stekleničke – A. Vogel RELAX pršilo

Izvlečka melise in pasijonke pripomoreta k sproščanju. Vsebovani cink ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah. Ker stres bremeni tudi imunski sistem, je odlična podpora pri oksidativnem stresu. Pršilo Relax je prehransko dopolnilo s prijetnim okusom in vonjem, ki ju ustvarita zvezdasti janež in vanilja. Za prijetno sladkobo brez dodatka običajnega sladkorja poskrbi stevija. Pršilo enostavno nanesemo na jezik. Le pet razprškov trikrat dnevno pripomore, da akutni stres premagujemo lažje in  z manj posledicami.

Z naštetimi ukrepi ne bomo dobili vojne proti stresu, za to so vsekakor potrebne korenitejše spremembe v življenju. Nedvomno pa lahko z njimi preskočimo kar nekaj zapletenih ovir, kar pa je tudi pot do miru in ravnovesja.

Lucija Šušteršič