Po čem se meri uspeh?

Pogosto pozabljamo, da so uspeh tudi vsakdanje dobrine, ki se zdijo samoumevne. Da imamo streho nad glavo, toplo vodo v kuhinji in kopalnici, hrano in mir, se je še nekaj desetletij nazaj zdelo nedosegljivo. Uspešen človek je imel urejeno družino ter vrline, kot so delavnost, poštenje in spoštovanje. Prav nihče se ob vsem tem ni spraševal po zadovoljstvu.

Uspeh po drugi svetovni vojni je predstavljal uspešno zaključeno šolanje za poklic, s katerim je bilo možno prispevati k skupnosti. Za uspešne so veljali voditelji gibanj. Na njihovih lovorikah uspehov so zrastla osemdeseta leta, ki se jih mnogi še danes radi spominjamo. Uspešnost je bila občudovana in dosegljiva. Med ljudmi ni bilo veliko razlikovanj, izjemen socialni čut je povezoval in stremel k enakosti.

Na prelomu tisočletja pa je uspeh vedno bolj uperjen v denar, kariero in podjetnost. Zadnji dve generaciji sta po normah družbe nagnjeni k hitrim dosežkom, ustvarjanju presežkov, družbeni potrditvi, občudovanosti pa tudi nezadovoljstvu. V družbi se ustvarjajo sloji, hiter način življenja zanemarja odnose. Zakon in družina nista več obvezna potrditev ali garancija za srečo.

Na podobe uspeha močno vplivajo socialni mediji. Filtri ustvarjajo merila za lepoto, prestižne znamke za bogastvo, viralni so tudi določeni vedenjski vzorci. Prav zanimivo je spremljati izjave mladih, ki opisujejo pričakovanja do bodočega partnerja. Uspešen moški je tako modrook, visoke rasti, milijonar, lastnik vile in prestižnega avtomobila, podjetnik, izklesan športnik, hkrati tudi popotnik in predan partner. Moški so uspešne ženske opisovali kot večno mlade, postavne, vitke, negovane, požrtvovalne podjetnice in mame. Življenje, ki se zgodi, je zato za marsikoga razočaranje. Zaradi visokih pričakovanj je menda tudi manj dvorjenj, saj se mladi čutijo neuspešne in nevredne. Posledično pada tudi rodnost.

Za uspeh je potrebna tudi dobra mera sebičnosti in fokusa. A uspeh ne pomeni veliko, če ga nimamo s kom deliti. Izpolnjenost, notranji mir in zadovoljstvo so pomembni deli uspeha. Nadomeščamo jih z veseljem, bolje opisano – veseljačenjem, česar pa ne gre enačiti s srečo.

Prav poseben primer uspešnosti po povsem neobičajni časovnici je ravno Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, raziskovalec zdravilnih rastlin. Prav vsi se ga spominjamo tudi po priznani znamki A. Vogel in podjetju Bioforce (danes A.Vogel). Ste vedeli, da je postal uspešen podjetnik šele pri 61 letih? Prvič se je poročil pri 25 letih, drugič pa pri 81. V 50. letu je izdal knjigo Ljudski zdravnik, ki je prevedena tudi v slovenski jezik. Prenovljeno izdajo iz leta 2024 lahko poiščete tudi na policah specializiranih prodajaln in knjigarn.

Ravno Voglova dediščina je čudovit povzetek uspešnosti. Meri se v enotah brezčasnosti. Njegovi uspehi so se kalili na otroški radovednosti, vztrajnosti, izpopolnjevanju, vstajanju po vsakem padcu. Čeprav se je Vogel ukvarjal z učinkovinami rož, mu ni bilo vedno »postlano s cvetjem«. Ostal je zvest svoji poti.

Po čem se vas bo kdo spominjal, ko se boste preselili v večnost? Po sreči, zadovoljstvu, neomajnosti, odnosih in vrednotah. Manj pa po minljivih materialnih dobrinah.

Avtorica: Lucija Šušteršič