background

A. Vogel Enciklopedija rastlin

Bryonia cretica

Rdečejagodasti bluščec

Zgodovina

Po Pliniju izhaja ime Bryonia iz grškega bryo und bryein, kar pomeni „rasti ali brsteti“ in se nanaša na številna hitro rastoča stebla, ki poganjajo iz korenike. Cretica izhaja iz latinskega creticus ali grškega kretikos in nakazuje poreklo s Krete. Podvrsto je botanik Linne imenoval dioica, kar pomeni „dvodomen“, po grškem di (= dva) in oikos (=hiša, dom).
Številna ljudska imena namigujejo na strupenost rastline. Močan odvajalni učinek bluščca so poznali zdravniki že v starem veku.

Botanične značilnosti

Svetlo rumena, smrdljiva korenina lahko postane tako debela kot pesa in tehta do 2,5 kg. Zel ima grobo kosmato, do 4 m dolgo steblo, okoli katerega se v spirali vzpenjajo nerazvejane vitice, s katerimi se drži za žive meje in ograje. Dlanasti ščetinasti listi na pecljih so celorobi ali pa imajo topo nazobčan rob. Nasproti vsakega lista poganja vitica.  
Rdeči bluščec je dvodomen, to pomeni, da obstajajo moške in ženske rastline. Moški cvetovi so zelenkasto beli, nekoliko večji in nabrani v dolgih grozdih, medtem ko tičijo svetlo zeleni ženski cvetovi v šopih, podobnih kobulom, v listnih pazduhah. Jeseni se razvijejo okrogle škrlatne strupene jagode s tenko kožico. Črni oz. beli bluščec (Bryonia alba) ima črne jagode.
Rastlina cveti od junija do julija.

Uporaba

Rdečejagodasti bluščec deluje protitumorno, citotoksično, diuretično, emetično in laksativno. Pri nanosu soka na kožo pride do vnetja, nastane lahko izpuščaj ali razjeda, pri peroralnem zaužitju pa pride do draženja gastrointestinalnega trakta (slabosti, bruhanja), redko do živčnosti in paralize, v višjih odmerkih pa celo do smrti.

Zaradi teh učinkov drogo uporabljamo pri zdravljenju garij, hemoroidov, revmatizma in išiasa. Uporabljamo jo tudi pri artrozi, raku (želodčnem, na dojki, debelega črevesa, na žlezah, vranici itd.), zaprtju, vročini, pri okužbah, plevrozi, polipih, tumorjih, zadrževanju vode itd. Rdečejagodasti bluščec je sestavina homeopatskih zdravil.

Nahajališče

Bluščec je zelo razširjen – vse od Srednje Evrope do Japonskega morja. Doma je predvsem v srednji in južni Evropi ter severni Afriki, kjer se vzpenja po živih mejah, ograjah, grmovju, na livadah in v vinogradih.

Vsebovano v:
A.Vogel Influaforce (ni na voljo v Sloveniji)
A.Vogel Gastronol HK (ni na voljo v Sloveniji)


Oficinalno

se uporablja cela rastlina.

Družina

  • Cucurbitaceae - bučevke

Sinonimi

  • Bryonia acuta
  • Bryonia dioica

Ljudska imena:

  • Bilušek, bilušen, bilušec, blušec Črljenka, hostna črljenka Črna zel Divja buča, pesja buča, podzemeljska buča Rženi koren Srebotina Svenska repa, svinjska reja, svinjska repa Tikevca

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Ali ste vedeli?

Tudi septembrsko sonce je nujno potrebno za ustvarjanje vitamina D. Kdaj in koliko se sončiti ter kako ugotoviti, če ga imamo dovolj?

Se bojite sončnih žarkov? Nikar!

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.