background

A. Vogel Enciklopedija rastlin

Hedera helix

Navadni bršljan

Zgodovina

Bršljan so omenjali številni avtorji že v starem veku. V starem Egiptu je bil posvečen Ozirisu, bogu plodnosti in poglavarju kraljestva mrtvih. V grški in rimski mitologiji je bil bršljan poleg vinske trte atribut vinskih bogov Dioniza in Bakha. Tudi v zgodnji krščanski simboliki in v srednjeveških katedralah se vedno znova pojavlja bršljanov motiv. Hedera je latinsko ime za bršljan. Uporabljala sta ga že Virgil in Plinij. Izhaja iz latinske besede hédra, ki pomeni „sedeti“ in se nanaša na oprijem korenine. Grška beseda helix pomeni „zavit“ ali „spiralen“. Z botaničnega vidika je ta oznaka napačna, saj bršljan nima vitic in se ne ovija okoli opore, pač pa se samo oprijemlje s koreninami kot vzpenjalka. Medicinska uporaba bršljana je dokazana. Že Hipokrat opisuje korenino, liste in jagode bršljana kot zdravilo za notranjo in zunanjo uporabo.

Botanične značilnosti 

Bršljan je zelo trdoživa vzpenjalka, ki zraste do 20 m visoko in se pri tem s koreninicami oprijemlje dreves, skal in zidov. Je parazit. Drevesa, poraščena z bršljanom, umrejo oz. se zadušijo, ker bršljan oleseni in jim preprečuje rast. Obstajajo prek 500 let stari primerki s premerom debla do 2 metra.

Iz olesenele korenike rastejo okrogle razvejane veje s tri- do pet krpastimi temno zelenimi svetlečimi se listi s svetlo nervaturo. So odporni na zimo. Jeseni naredijo zgornje veje zelenkaste neznatne cvetne kobule, iz katerih dozorijo spomladi najprej zelene, nato modro-črne strupene jagode. Listi na vejah, ki nosijo cvetove, imajo drugačno obliko (= listni dimorfizem); so jajčasti do suličasti in nedeljeni. Bršljan cveti samo, če raste v toplih, zaščitenih legah, in šele, ko je rastlina stara najmanj osem do deset let. Razmnožuje se večinoma vegetativno. Cveti od septembra do oktobra, semeni pa naslednjo pomlad.

Nahajališče

Domovina bršljana je zahodna, srednja in južna Evropa ter jugozahodna Azija. Rad ima listnate gozdove, tople pečine in zidove ter uspeva do 1800 m nadmorske višine. Ker je plezalka, je cenjen kot okrasna rastlina v vrtovih in na zidovih. Bršljan je edini naš domači predstavnik bršljanovk in torej sorodnik ginsenga z Daljnjega Vzhoda.

Predelava

Bioforce uporablja alkoholni izvleček iz svežih, neolesenelih poganjkov cvetoče divje rastoče rastline. Nabirajo se jeseni. Za čaj se skoraj ne uporablja. Nasprotno pa se uporabljajo listi bršljana v homeopatskih dilucijah.


Oficinalno

se uporabljajo listi bršljana.

Družina

  • Araliaceae - bršljanovke

Ljudska imena

  • Beršljen
  • Bljuš, bljušt
  • Brstran, bršček
  • Bršlan, bršlen, bršlin,
  • Bršljan, bršljen, bršljin
  • Brštan, obršilj, obšilj

Vsebovano v

  • A.Vogel Bronchosan (ni na voljo v Sloveniji)
  • A.Vogel Drosinula (ni na voljo v Sloveniji)

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Ali ste vedeli?

Tudi septembrsko sonce je nujno potrebno za ustvarjanje vitamina D. Kdaj in koliko se sončiti ter kako ugotoviti, če ga imamo dovolj?

Se bojite sončnih žarkov? Nikar!

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.