Aconitum napellus

Zgodovina

Ime Aconitum izhaja iz grškega akónitos po akóne za „osla (podolgovat brus za kose)“. „Ak“ pomeni „ošiljen“ ali „oster“, „kônos“ pa „stožec“ in zadeva najverjetneje suličaste liste. Antična ljudska etimologija uporablja ta izraz delno v pridevniku akonitós, kar pomeni „nepremagljiv“, delno pa v imenu griča Akonitos v Pontu, kjer naj bi po Ovidu rastlina nastala iz sline, ki se je cedila iz gobca živali. Latinsko ime napellus izhaja iz nápus, kar pomeni „repa“, in se nanaša na korenine, ki so podobne repi.

Aconitum je bil v starem veku dobro znan. Medeja naj bi z njim umorila sina. Poročajo tudi, da naj bi bila za smt Aristotela kriva preobjeda.  Dioskurid omenja, da korenika usmrti škorpiona. Včasih so uporabljali Aconitum kot strup za puščice in za zastrupljanje volkov. Šele Avicenna opisuje uporabo pri krvavenju iz nosu in pljuč, vrtoglavici, kolapsu, ohromelosti ter pri pljučni tuberkulozi in epilepsiji. Kitajci uporabljajo že stoletja narkotik, sestavljen iz rastlin Arum, Hyos cyamus, Datura in Aconitum. Preobjeda ima veliko pravih ljudskih imen, ki se nanašajo skoraj brez izjeme na izrazito obliko cveta.

Botanične značilnosti 

Modra preobjeda je mogočna, do 1,5 m visoka rastlina s črnkastimi, odebeljenimi mesnatimi koreninami v obliki gomoljaste repe. Na  pokončnem, močnem steblu rastejo temno zeleni listi s pet- do sedem globokih simetričnih zares; listi postajajo proti vrhu manjši. Vijolično-modri cvetovi z zgornjim lističem cvetnega odevala, ki je usločen kot šlem, tvorijo gost grozd. Tako imenovani šlem obdaja dva medonosna lista na dolgem peclju (nektarija), imenovana tudi „goloba preobjede“. Kot plod nastanejo trije pokovci s svetleče se črnimi, trirobimi semeni s krilci na robovih. V času cvetenja se razvije iz gomolja, iz katerega raste steblo, še en gomolj, iz katerega bo naslednje leto zel, ki se bo razvila iz popka, črpala hrano.

Rastlina cveti od junija do avgusta.

Nahajališče

Preobjeda uspeva po vsej Srednji Evropi od Anglije do Karpatov, od Portugalske do Švedske v goratih predelih do višine 3000 m. Rada ima bogata, vlažna in pognojena tla, pašnike in melišča.

Predelava

A.Vogel pripravlja homeopatsko pratinkturo po aktualni knjigi o homeopatskih zdravilih HAB. Uporabljajo se sveže kompletne zeli Aconitum napellus L. na začetku cvetenja. Potenciranje dilucij se izvaja z ročnim stresanjem.