Verbascum thapsus

Zgodovina

Že v antiki so s cvetovi lučnika zdravili kašelj, rane in opekline. Omenjata ga sv. Hildegarda in Paracelsus. Adam Lonicerus pa je bil prvi zdravnik, ki ga je uporabljal proti kašlju, pri srčnih obolenjih, zoper vročino, za celjenje ran in celo za hitrejšo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so potrdile tudi znanstvene raziskave. Lučnik je kot slez in slezenovec sluzava zdravilna zel.

Botanične značilnosti

Drobnocvetni lučnik je dvoletnica, ki zraste do 2 m visoko. Ima ravno steblo, ki je volnato dlakavo, dlakavi pa so tudi listi. Spodnji listi so veliki, topi, podolgovato ovalni, v listni rožici. Zgornji listi so manjši in bolj koničasti. Vsi stebelni listi se raztezajo po steblu največkrat do prvega lista pod seboj. Cvetovi so v dolgem klasu na vrhu stebla, so rumeni z lila ali rdečkasto volnato dlakavimi prašniki.

Vonj sveže rastline ali cveta ni ravno prijeten, posušeni cvetovi pa dišijo po medu. Rastlina je sladkega okusa.

Drobnocvetni lučnik cveti od začetka julija do konca septembra. 

Nahajališča

Drobnocvetni lučnik raste v kamnitem svetu, na grobovih, ob poteh, na sončnih jasah in posekah.

Uporaba in učinkovanje

Danes se uporabljajo cvetovi, v ljudskem zdravilstvu pa se uporabljajo tudi listi in korenine. Cvetove nabiramo samo ob suhem, sončnem vremenu. Sprva jih sušimo na prepihu ter jih večkrat zmešamo, nato jih do konca posušimo v sušilnici ali zelo previdno v pečici. Kakor hitro je cvetje suho, ga shranimo v kozarcih, ki se dobro zapirajo, ker ne prenese vlage in precej počrni.

Danes je lučnik sestavina lekarniških prsnih čajev, saj je poleg slezenovca in navadnega sleza najbolj bogat s sluzmi. Cvetovi imajo še do 10 % eteričnega olja in sladkorje. V listih in koreninah so grenčine, saponini ter rudninske snovi.

Čaj se uporablja za vnetne bolezni dihal, hripavost, kašelj, bronhialni katar, bronhitis... Še posebej je učinkovit za zdravljenje suhega, dražečega kašlja. Blažil naj bi tudi krče prebavil. Nekoč so ga uporabljali za zdravljenje vnetih in gnojnih ran, tvorov, vlažnih lišajev ter drugih vnetnih kožnih boleznih.

Pripravila: Urška Živko