Peumus boldus

Zgodovina

Beseda Peumus izhaja iz peumo, imena, ki ga gre verjetno pripisati čilskim Indijancem Mapuche. Oznaka vrste boldus pa prihaja od španskega botanika Bolda.

Monimiaceje so zanimive s filogenetskega vidika, saj so zelo stara rastlinska družina, katere ostanki so se verjetno ohranili na dolgo izoliranih otokih z relikti s posebnimi endemiti. Zanje so značilna izjemna raznolikost vegetativnih in cvetnih organov. 

Boldovec naj bo pomagal pri odpravljanju žolčnih kamnov, zdravljenju jetrnih, želodčnih in prebavnih motenj. Prav tako naj bi imel pomirjevalno in protivnetno delovanje na mehur. V Čilu so ga dolga leta uporabljali kot zdravilo proti gonoreji in sifilisu. Pomagal naj bi tudi proti črevesnim zajedavcem, pri napenjanju in težavah z jetri. Ker deluje kot diuretik, naj bi po ljudskem izročilu pomagal pri protinu, zlatenici, prehladih in bolečinah v ušesih. Pogosto ga kombinirajo z rosnico in rožmarinom.

Botanične značilnosti 

Boldovec je do 6 m visoko zimzeleno drevo ali grm, botanično v sorodu z lovorovkami. Je dvodomen. 

Njegovi usnjati listi s svetlimi lisami na površini so jajčasti, celorobi in svetlo sivo-zelene barve. Imajo značilen vonj in pekoč, nekoliko grenak okus. Močno dišeči cvetovi so zvezdasti, beli ali rumenkasti in razvrščeni v socvetjih. Jajčasti aromatični koščičasti plodovi so užitni. Drevo cveti vse leto.

Nahajališče

Boldovec raste v suhih predelih Čila in Peruja. Skupaj z drugim grmovjem tvori goste grmovnate savane. Listi se nabirajo vse leto.

Predelava

A.Vogel uporablja posušene in zdrobljene liste za pripravo alkoholnega izvlečka. Običajna je tudi priprava posušenih in narezanih listov kot poparek. 

V Čilu uporabljajo v medicini tudi skorjo; tam velja za bolj učinkovito od listov. Liste uporabljajo tudi kot kuhinjsko začimbo. Eterično olje se uporablja v industriji parfumov. Sicer pa daje boldovec barvilo in trd les, znan pod imenom Boldo.