Cynara scolymus

Zgodovina

Latinsko ime Cynara izhaja iz grške besede kynára ali kynaros, s katero so označevali vrsto artičoke, ki je rasla na egejskem otoku Kinara. Ime scolymus izhaja iz grške besede skólymus, tujke neznanega izvora, ki etimološko spominja na grški skólop (= ošiljena puščica), kar se verjetno nanaša na koničaste trne. Domovina artičok naj bi bila Etiopija. Stari Egipčani in Rimljani so rastlino zelo cenili kot zdravilo, kasneje pa je zatonila v pozabo. Artičoka naj bi se razvila iz pravrste Cynara cardun culus L. Dokazano jo gojijo od 15. stoletja naprej. Ime artičoka, ki ga srečamo prvič leta 1556, se je razvilo iz arabske besede al-harsúf prek španske alcarchofa, francoske artichaut in severnoitalijanske artiocco.

Botanične značilnosti 

Artičoka je močna večletna rastlina, ki zraste do 2 m visoko. Ima velike enojne do simetrično razvejane liste, ki so na spodnji strani dlakavi in se končajo s trnom. Večina gojenih vrst je danes brez trnja. Impozantni cvetovi imajo premer od 8 do 15 cm. Mesnato cvetno dno obdajajo topi ovojkovi listi, razvrščeni kot strešna opeka, tesno zapolnjeni z vijoličnimi cevastimi cvetovi.

Rastlina cveti od julija do avgusta.

Nahajališče

Kulture artičok rastejo danes v Sredozemlju, Južni Ameriki in Kaliforniji. Uspevajo tudi bolj severno na sončnih, pred vetrom zaščitenih legah in na peščenih tleh.

Predelava

A.Vogel uporablja sveže liste artičok iz kontroliranih lastnih bioloških nasadov. Zmlete liste macerirajo z alkoholom in vodo.

Pogosta je tudi uporaba čaja iz svežih ali posušenih listov. Vendar se vsebnost učinkovin s sušenjem zelo zmanjša.

Sok, stisnjen iz sveže rastline, se pripravlja z vinom kot aperitiv. Mesnati cvetni listi in cvetno dno sta cenjena delikatesa.