Cimicifuga racemosa

Zgodovina

Latinsko ime cimicifuga izhaja iz cimex, kar pomeni „stenica“, iz fugo, kar pomeni „beg“, in iz fugáre, kar pomeni „pognati v beg“. Ime je v zvezi z neprijetnim vonjem socvetja, ki odganja listne stenice. Ime racemosa pomeni „v grozdih“. Korenina cimicifuge je staro zdravilo Indijancev v Kanadi, Wisconsinu in Missouriju. Uporabljali so ga za lajšanje posledic kačjega pika in za lajšanje porodnih bolečin. V 19. stoletju je veljala rastlina za čudežno zdravilo proti tuberkulozi in vročičnemu revmatizmu (Vidovemu plesu). Danes je cimicifuga v Evropi zelo raziskana rastlina. Zdravilne učinkovine blažijo posledice zmanjšane proizvodnje hormonov v menopavzi, ki se kažejo v različnih klimakteričnih težavah. Raziskave kažejo, da v 80 odstotkih lajša telesne in duševne težave, povezane z menopavzo: valunge, znojenje, zardevanje, motnje spanja, razdražljivost, brezvoljnost, depresijo. Cimicifuga se uporablja tudi za lajšanje predmenstrualnega sindroma in preprečevanje menstrualnih krčev.
Najdemo jo tudi v homeopatskih pripravkih.

Botanične značilnosti

Iz obročkaste, močne korenike, zraste močna, do 2 metra visoka rastlina. Ima velike, trikrat predeljene in grobo nazobčene liste na pecljih. Socvetje tvori dolg, vitek grozd z neprijetno dišečimi belimi cvetovi s štirimi lističi. Jeseni se razvijejo približno 5 cm dolgi, ovalni debeli pokovci s številnimi rjavimi ploskimi semeni. Rastlina cveti v juliju.

Nahajališča

Domovina cimicifuge je zahodni del Severne Amerike. Uspeva v svetlih gozdovih, v živih mejah in na gozdnih posekah na vlažnih ali suhih tleh. V Evropi uspevajo sorodnice Actaea spicata (= Kristusova zel) in samo v zahodni Evropi Cimicifuga europea (= smrdljiva cimicifuga).

Predelava

A.Vogel uporablja pratinkturo iz sveže korenike, izkopane jeseni na divjih nahajališčih. Homeopatske dilucije se pripravljajo z ročnim stresanjem.