background

Alergije na hrano

Alergije

Glede na osnovni potek je alergijska reakcija lahko 4 različnih oblik. Najpogostejša oblika je takojšnja reakcija. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo imunoglobulin E (IgE), ki je obrambna snov v krvi. Alergiki imajo preveč IgE v telesu. Reakcija, ki jo povzroči IgE, se pojavi v nekaj minutah do urah po stiku z alergenom. Lahko poteka blago ali pa zelo močno. V izjemnih primerih je tako huda, da izzove anafilaktični šok.

Kako pride do alergijske reakcije?

Imunske celice pri prvem stiku z alergenom tvorijo IgE molekule, ki prepoznajo točno določene alergene in jih zaradi tega označijo kot specifične IgE. Te molekule  se nalagajo na celični steni mastocitov. Ko alergen naleti na tak mastocit, nastane povezava med alergenom in njegovim specifičnim antigenom (ena molekula alergena se poveže z dvema ustreznima molekulama IgE - nastane most). Povezava dveh IgE izzove močno reakcijo, ko celična stena mastocita poči in sprosti se histamin.

Kako se sploh razvije alergija?

Da se alergija razvije, mora telo priti v prvi stik z alergenom. Alergen se lahko vdihne, nanese na kožo ali pogoltne. Prvič se ne zgodi nič, ker telo še ni tvorilo specifičnih IgE protiteles in alergena še ni prepoznalo. Po prvem stiku pa se lahko pri osebah, nagnjenih k alergijam, prične tvorba specifičnega IgE.

Kaj so psevdoalergije?

Psevdoalergije pravimo reakcijam, ki so podobne alergijam, vendar se težave pojavijo že ob prvem stiku z alergenom. Gre za reakcije na zdravila, barvila, konzervanse, druge kemične snovi... Te snovi prav tako aktivirajo mastocite in sprostijo histamin, vendar IgE pri tem ne sodeluje. Alergične reakcije lahko povzročijo tudi določena živila, ki vsebujejo že v naravni obliki veliko histamina (rdeče vino, ribe, siri, čokolada, kislo zelje,...).

Alergije pri otrocih

Tri najpogostejša alergična obolenja pri otrocih so atopijski dermatitis, seneni nahod in bronhialna astma. 11 % alergij povzroča pelod, 7 % živalska dlaka, 6 % pršice, 6 % živila, 5 % plesni, 5 % zdravila, 3 % strupi žuželk (vir: Alergije pri otrocih, Andrea Schmelz, dr. med., In Obs Ptujska gora, 1999). Nagnjenost k alergijam je dedna, kar pomeni, da več družinskih članov oziroma sorodnikov ima težave z alergijami, večja je verjetnost, da bo za alergijami zbolel otrok. Vendar pa lahko starši z načinom življenja in vplivom na zunanje dejavnike pripomorejo k temu, da otrok ne zboli za alergijo ali zboli v blažji obliki. Vplivamo lahko na prehrano že od rojstva, primerno telesno nego, higieno, preudarno opremo stanovanja, prehrano mame med nosečnostjo in dojenjem...

Alergije na hrano

Alergija na hrano je preobčutljivostna (imunska) reakcija, ki se pojavi pri določenih ljudeh ob zaužitju specifične hrane. Preobčutljivost posredujejo imunoglobulini E (IgE), posebna protitelesa, ki so v telesu odgovorna za alergijske procese. Da se sproži imunska reakcija, je dovolj že majhna količina določene hrane, ki jo bolnik zaužije.

Alergija na hrano se kaže z naslednjimi znaki:
  • prebavne motnje (krči v prebavilih, driska, bruhanje),
  • kožne spremembe: koprivnica (urtikarija), srbenje, oteklina, rdečina,
  • motnje, ki se kažejo na dihalnih poteh: kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje.

Anafilaktična reakcija

Najhujši in najnevarnejši zaplet alergije je anafilaksa oziroma anafilaktični šok. To je takojšnja preobčutljivostna reakcija, ki nastane, ko občutljiva oseba stopi v stik z antigenom, ki alergijo povzroča. Gladko mišičje v organizmu se sprosti, kar povzroči padec krvnega tlaka, krvna plazma izstopi iz žilja v tkiva, ki so okrog. Ker tlak pade, organi niso več zadostno prekrvljeni. Srčni utrip postane hiter in neizrazit, oseba lahko pade v nezavest. Pojavijo se težave z obtočili, slabost in bruhanje, suha usta, pekoč jezik, motnje vida, oteženo dihanje, motnje koncentracije, kožne spremembe v obliki izpuščajev, srbenja. Velikokrat se anafilksa konča s smrtjo, če ni osebi takoj nudena prva pomoč.

Prva pomoč pri anafilaksi

Najpomembnejše je, da bolnika, pri katerem sumimo, da gre za anafilakso, odstranimo od alergena. Če je torej alergičen na neko hrano, jo mora nemudoma prenehati uživati, če je alergičen na zdravilo, mu ga moramo takoj nehati dajati... Položimo ga na hrbet, noge morajo biti dvignjene. Kadar imamo možnost, bolniku dovajamo kisik preko maske. Če je bolnik nezavesten, ga položimo v položaj nezavestnega, torej na bok, v primeru, da ne čutimo srčnega utripa na vratni arteriji, pa začnemo z oživljanjem.

Zdravljenje poteka z injekcijo adrenalina, glukokortikoidov in antihistaminikov. Adrenalin blaži akutne simptome in zviša krvni tlak, glukokortikoidi zmanjšajo prisotno vnetje, antihistaminiki pa preprečijo vezavo histamina in s tem zmanjšajo alergijsko reakcijo.

Hrana, na katero so ljudje pogosto alergični:
  • kravje mleko
  • jajca
  • sadje (jabolka, hruške, jagode, maline, robide, marelice, češnje, breskve, kivi, citrusi),
  • zelenjava (paradižnik, paprika, peteršilj, zelena, korenje, stročnice, soja),
  • oreški in semena (lešniki, arašidi, mandlji, orehi, mak, sezam).

Alergenom v sadju in zelenjavi se lahko izognete tako, da jeste kuhano sadje in zelenjavo. Namreč, večina alergenov v sadju in zelenjavi je termolabilnih, kar pomeni, da jih s kuhanjem uničimo. 

Besedilo: Urška Lučev

Molkosan®

Koncentrirana sirotka bogata z L + mlečno kislino.
Več

Kako zdrav je vaš prebavni sistem?

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Znate pospravljati?

Naučite se prepoznati pravilno vrednost stvari, ki jih kopičite.

Metoda Marie Kondo

Ali ste vedeli?

Vsi znamo kdaj povedati „Na jetra mi greš!“, pa vendar, je to le fraza ali ima jeza res kaj opraviti z jetri in žolčnikom?

Žolčne težave zaradi jeze ...

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.