Potovalna driska: kako jo preprečiti in ohraniti zdravo prebavo

Črevesna mikrobiota je kompleksen ekosistem v našem prebavnem traktu. Gosti namreč na tisoče različnih mikroorganizmov, vključno z bakterijami, virusi, glivicami in drugimi mikrobi ¹.

Prebavni trakt je zatočišče raznolikega spektra mikroorganizmov, njihova sestava se lahko razlikuje med posamezniki. Glavni vlogo imajo bakterije – te predstavljajo večino črevesne mikrobiote. Med najbolj raziskanimi skupinami bakterij so Bacteroidetes, Firmicutes, Actinobacteria in Proteobacteria. Raznolikost mikroorganizmov je ključnega pomena za funkcijo črevesja in imunskega sistema. V vsakem mililitru črevesne vsebine je približno 100.000 milijard bakterij ¹.

Vendar vse bakterije niso slabe, nasprotno  ̶  nepogrešljive so za naše zdravje. Zdrave črevesne bakterije,  znane kot »koristna črevesna mikrobiota,« so ključne za prebavo, močan imunski sistem in duševno zdravje. Kaj to pomeni v praksi? Če črevesne bakterije pravilno nahranimo, nam bodo vračale, saj bodo poskrbele za naše zdravje in dobro počutje; pomagajo pri presnovi hrane, izboljšajo delovanje nekaterih vitaminov ali celo pomagajo pri proizvodnji le teh (vitamini skupine B in vitamin K), dobre bakterije bodo tudi poskrbele, da se slabe bakterije ne razmnožijo, imajo vlogo pri proizvodnji nekaterih maščobnih kislin ter izboljšanju imunskega sistema ².

Za vzdrževanje zdrave mikrobiote ima ključno vlogo primerna prehrana. Ta pa je predvsem v poletnih mesecih in med potovanji zelo vprašljiva. Zato pogosto pride do zastrupitve s hrano in posledično do prisotnosti (akutne) driske.

Driska ali diareja je črevesno obolenje  ̶  značilno je tri- ali večkratno odvajanje tekočega blata v enem dnevu. A bolj kot število odvajanj drisko opredeljuje konsistenca blata. Večkratno odvajanje formiranega blata dnevno še ne pomeni, da gre za drisko. Kako pa vemo, da se spoprijemamo z drisko? Najpogostejši spremljajoči simptomi driske so krči in bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, napenjanje, lahko pa tudi vročina ᶟ.

Če je driska prisotna manj kot 2 tedna, govorimo o akutni driski, vztrajajoča traja 2–4 tedne in kronična več kot 4 tedne. Akutna driska je navadno posledica okužbe z mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi in paraziti, zastrupitve s hrano, lahko pa je vzrok zanjo zdravljenje z antibiotiki ᶟ.

Zaradi številnih odvajanj tekočega blata lahko pride do povečane izgube vode in elektrolitov. Te prav tako lahko izgubimo z bruhanjem, potenjem, uriniranjem in dihanjem. Do izsušitve organizma ali dehidracije pride, ko izgubljene tekočine ne nadomestimo v zadostni meri. Huda dehidracija je lahko resno ogrožajoče življenjsko stanje, zato moramo biti pozorni, da pravočasno nadomestimo izgubljeno tekočino ᶟ.

Kako si lahko pomagamo sami? Samozdravljenje akutne driske za odrasle osebe traja največ 3 dni, največ pozornosti moramo nameniti preprečitvi dehidracije s peroralnimi rehidracijskimi raztopinami. Prav tako so nam v veliko pomoč probiotiki ter zdravilne rastline, ki vsebujejo čreslovine (plodovi borovnice, posušeni listi čajevca, korenika srčne moči, zel gosjega petoprstnika, zel navadne plahtice, liste robide ipd.). Le te tvorijo vezi s proteini na sluznici prebavil, pri čemer nastane zaščitni sloj, ki ublaži vnetje, zmanjša draženje sluznice in zavre peristaltiko črevesja ᶟ.

Živila so lahko okužena s številnimi različnimi mikroorganizmi (predvsem bakterijami, pa tudi virusi in praživalmi), ki povzročajo različne, predvsem prebavne težave. Najpogosteje kontaminirajo tako hrano kot vodo sledeči mikroorganizmi: norovirusi, Salmonella spp., Campylobacter spp., Staphylococcus aureus, Clostridium perfringens, Escherichia coli ⁴.

Na katera živila moramo biti še posebej pozorni na potovanju in zakaj? Voda iz pipe in led v pijačah  ̶  lahko vsebujeta mikroorganizme (npr. E. coli, viruse), če nista ustrezno prečiščena; surova zelenjava in sadje  ̶  pranje z onesnaženo vodo stik z umazanimi rokami ali površinami; slabo toplotno obdelano meso (perutnina, mleto meso, ulična hrana)  ̶  bakterije kot Salmonella ali Campylobacter, prenizka temperatura priprave hrane; surova in premalo kuhana morska hrana (suši, školjke)  ̶  lahko vsebujejo bakterije ali toksine iz onesnažene vode; nepasterizirano mleko in mlečni izdelki (lokalni siri, sveže mleko)  ̶  možna prisotnost bakterij (npr. Listeria); sladoled in sladice  ̶  priprava z nečisto vodo ali slabimi higienskimi pogoji. Zato je ključno pravilo pri pripravi hrane, še posebej na potovanjih: skuhaj, olupi ali pusti ⁴.

Ne pozabimo na preventivne ukrepe, saj patogenih mikroorganizmov ne moremo videti, vonjati, okušati ali zaznati s tipom ⁴:

• Pogosto si umivajmo roke in površine očistimo z milom in vodo. Na rokah in površinah se lahko zadržujejo in širijo mikrobi z enega živila na drugo.
• Surovo meso, jajca in ribe je treba zaradi velike možnosti bakterijske kontaminacije med pripravo hraniti ločeno od vseh drugih živil.
• S temeljito toplotno obdelavo mesa, jajc in rib znatno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni.
• Ostanke hrane damo čim prej v hladilnik, da preprečimo rast bakterij.
• Bakterije se lahko razmnožujejo med 5 in 60 °C, hlajenje pod 4 °C pa bo upočasnilo njihovo rast ⁴

Avtor: Suzana Križ

Viri:

1. Črevesna mikrobiota in disbioza, dostopno: 16.04.2026, https://www.lekarnar.com/clanki/crevesna-mikrobiota-in-disbioza 
2. Zdrava črevesna mikrobiota je naš ščit pred boleznimi, Ajda Strnad MSc, nutricionistka, dostopno: 16.04.2026, https://www.vzajemna.si/nasveti-strokovnjakov/nasveti/nasvet/zdrava-crevesna-mikrobiota-je-nas-scit-pred-boleznimi 
3. Obravnava pacienta z drisko v lekarni, Metka Tomačič, mag. farm., Farmacevtski vestnik št.71 2020, dostopno: 25.04.2026, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv_3_2020_net_nr.pdf
4. Kako preprečiti zastrupitve in okužbe s hrano, Bojan Madjar, mag. farm. spec., dostopno: 30.04.2026, https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/kako-prepreciti-okuzbe-in-zastrupitve-s-hrano