Alkohol in prebavne težave: koliko je še varna meja

Prebavni sistem predstavlja kompleksno funkcionalno celoto organov. Njihova osnovna naloga je mehanska in kemična razgradnja hrane, absorpcija hranil ter izločanje neprebavljenih ostankov iz telesa. Prebavni trakt tako sestoji iz prebavne cevi (usta, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo) ter pomožnih organov, kot so jetra, trebušna slinavka in žolčnik, ti s svojimi izločki namreč omogočajo učinkovito prebavo ¹.

Pomemben proces v prebavilih je peristaltika (ritmično krčenje gladkih mišic prebavne cevi): omogoča premikanje hrane skozi prebavni trakt in mešanje prebavne vsebine s prebavnimi sokovi. Hitrost prehajanja vsebine skozi posamezne dele prebavil vpliva na absorpcijo hranil ¹.

Zaradi kompleksnega delovanja prebavil lahko različni zunanji dejavniki: prehrana, zdravila, alkohol ali stres vplivajo na njihovo delovanje ter povzročijo motnje v prebavi, spremembe v motiliteti prebavil (natančno koordinirani gibi želodca in črevesja) ali neravnovesje črevesne mikrobiote ¹.

Alkohol (etanol)  ̶  odgovoren za učinke alkoholnih pijač, je psihoaktivna snov (droga), ki spremeni naše zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado ². 

Raba alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Najbolj so prizadeti živčevje, prebavila ter srčno-žilni sistem. Prav tako na alkohol niso imuni ostali organi in tkiva, povečano je tudi tveganje za razvoj nekaterih vrst raka. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe (posledice prometnih nezgod), ter pomembno prispeva k neenakostim v zdravju in k slabši kakovosti življenja tako posameznikov kot družbe ².

Alkohol vznemiri tudi črevesje in praviloma pospeši peristaltiko. Dlje trajajoče redno pretiravanje z alkoholom vodi v pogosto odvajanje preveč tekočega blata. Na dolgi rok to pomeni tudi večje tveganje za nastanek hemoroidov ᶟ.

Pred desetletji so strokovnjaki menili, da se začetna razgradnja alkohola ne odvija samo v jetrih, temveč tudi v želodcu in tankem črevesju. Še več, prepričani so bili, da se večji del (začetne) razgradnje alkohola zgodi ravno v želodcu, saj je encim alkohol dehidrogenaza (ADH) prisoten v sluznici želodca. Leta kasneje so v študijah raziskovalci potrdili, da je v primerjavi z razgradnjo alkohola v jetrih presnova v želodcu povezana le z majhnimi količinami popitega alkohola. Zgovoren je podatek, da je presnova alkohola v želodcu pri ženskah manj učinkovita kot pri moških. Zaradi tega ženske dosegajo višjo koncentracijo alkohola v krvi kot moški, saj več alkohola preide v črevo, kjer se absorbira v krvni obtok ᶟ.

Črevesne bakterije ravno tako presnavljajo alkohol, vendar ga bakterijski ADH pretvori v acetaldehid (aldehid ocetne kisline) in njegove visoke ravni v debelem črevesju prispevajo k razvoju driske ᶟ.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je za revijo The Lancet Public Health potrdila: ne obstaja varna meja uživanja alkohola, ki ne bi vplivala na zdravje ⁵.

Prav tako ne moremo govoriti o varni meji popitega alkohola, povezanega z našimi prebavili, saj lahko že manjše količine pri občutljivih posameznikih vplivajo na želodec, črevesno sluznico ali peristaltiko. Vendar zdravstvene organizacije določajo meje nizkega tveganja, pri katerih je verjetnost škodljivih učinkov manjša ⁵.

Evropske smernice:

• ženske: približno 10 g alkohola na dan; (1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pijače)
• moški: približno 20 g alkohola na dan; (2 dl vina, 5 dl piva, 0,6 dl žgane pijače)

Novejše UK smernice:

• največ 14 enot alkohola na teden za odrasle (2 dl vina, 0,5 l piva, 0,6 dl žganih pijač)
• uživanje naj bo razporejeno čez več dni
• priporočeni so tudi dnevi brez alkohola

Razlog bolj strožjih priporočil glede uživanja alkohola je neizpodbitni vpliv na zdravje in posledično večje tveganje za nastanek raka, bolezni jeter, srca in ožilja ter prebavnih motenj.

Avtor: Suzana Križ

Viri:

1. Tehnološke možnosti za dostavo zdravilnih učinkovin v debelo črevo s peroralnimi farmacevtskimi oblikami, Sara Brunec, mag. farm., prof. dr. Mirjana Gašperlin, mag. farm., Farmacevtski vestnik, št.72, 2021, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/08/fv_3_2021_net_vr.pdf
2. Alkohol, dostopno: 02.04.2026 ,https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/?utm
3. Alcohol’s Role in Gastrointestinal Tract Disorders, Cristiane Bode, Christiane Bode, 1997;21(1):76–83, dostopno: 05.04.2026, ,https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6826790/?utm
4. Epidemiološko spremljanje porabe alkohola, NIJZ, september 2024, dostopno: 04.2026, https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/09/Epidemiolosko-spremljanje-porabe-alkohola-in-izbranih-zdravstvenih-posledicah-rabe-alkohola-v-Sloveniji-v-obdobju-2013-2021-1.pdf
5. No level of alcohol consumption is safe for our health, januar 2023, dostopno: 14.04.2026, https://www.who.int/europe/news/item/04-01-2023-no-level-of-alcohol-consumption-is-safe-for-our-health