Štirje dejavniki, ki vodijo v disbiozo in prebavne težave

Disbiozo ali spremenjeno ravnotežje moči med dobrimi (laktobacili in bifidobakterije)  in slabimi mikrobi v črevesju (Clostridium difficile, Candida albicans …) zaznamo tudi v motenem delovanju prebavil. Pojavijo se lahko napihnjenost, vetrovi, zaprtje, diareja, razdražljivo črevo, slabo izločanje prebavnih sokov, krči v črevesju, nepravilno delovanje želodca in celo vnetje sluznice prebavil s sindromom puščajočega črevesja. Vse to je lahko posledica pomanjkanja dovolj  koristnih mlečnokislinskih mikrobov v črevesni flori, ki na različne načine skrbijo za zdravje in funkcionalnost prebavil.

Koristni mlečnokislinski mikrobi (npr. laktobacili in bifidobakterije) s proizvajanjem desnosučne mlečne kisline med ostalim spodbujajo tudi izločanje pomembnega soka trebušne slinavke. Ta zaradi vsebnosti obilja različnih encimov bistveno pripomore k pravilni prebavi zaužitih beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Ker pa vsebuje tudi bikarbonat, pomembno sodeluje še pri nevtraliziranju kisle želodčne vsebine, ko ta iz želodca vstopi v dvanajsternik. Pri premajhnem izločanju lahko nastanejo motnje v prebavi hrane in prebavne težave.

Pomanjkanje soka trebušne slinavke občutimo v slabi prebavi hrane, krčih v črevesju po jedi, bolečinah v zgornjem delu trebuha (pomanjkljiva nevtralizacija kisle želodčne vsebine), tvorbi plinov (napihnjenost in vetrovi), smrdečem blatu neprave konsistence in barve (svetlo, rumene ali oranžne barve), frekvenci izločanja (prekomerno siljenje na veliko potrebo), blatu, ki zaradi neprebavljenih maščob plava na površini vode itd.

Kadar koristnih mikrobov v črevesju primanjkuje, se lahko prekomerno razmnožijo škodljivi mikrobi, kot so kandida, E.coli … pa tudi paraziti, saj prav koristni mikrobi s svojimi presnovki zavirajo razmnoževanje škodljivih mikrobov.

Že samo prekomerno razraščanje kandide lahko povzroči obilje prebavnih motenj, ki so lahko posledica fizičnega delovanja glivice na sluznico črevesja (vnetje sluznice, lahko tudi puščajoče črevo …), motenj prebave zaužite hrane (napihovanje, vetrovi, krči …) ter izločanja številnih glivičnih toksinov. Slednji lahko po mnenju nevrologinje in nutricionistke dr. Natashe Campbell Mcbride tudi zavrejo nastajanje želodčne kisline in povzročijo motnje v delovanju želodca, ki jih pogosto napačno prisodimo presežku želodčne kisline. Več o tem si lahko preberete v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav.

Ne le diareja, tudi zaprtje je lahko posledica porušene črevesne flore. Raziskave učinka različnih mikrobov na hitrost potovanja črevesne vsebine na podganah z uničeno črevesno floro (z antibiotiki), so npr. pokazale, da naselitev Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum spodbudi peristaltiko in s tem gibanje črevesne vsebine proti izhodu. Naselitev Micrococcus luteus in Escherichia coli pa ima nasproten - zaviralen učinek.

Stres lahko pokaže svoje uničujoče zobe tudi naši črevesni flori. Raziskovalci navajajo, da lahko stres spremeni ravnovesje črevesne flore v korist škodljivim mikrobom, saj značilno upade število laktobacilov, bifidobakterij, dvigne pa se število kandide, E.coli idr. Razlog za to naj bi med drugim bila prisotnost stresnih hormonov, kot je norepinefrin, ki spodbudi rast gram negativnih mikrobov v črevesju (npr. E. coli). Z motnjami gibanja prebavil in izločanja prebavnih sokov dodatno vpliva na nastanek disbiose.

Po drugi svetovni vojni so antibiotiki doživeli velik razmah, celo prevelik, saj se iz generacije v generacijo že kažejo posledice njihove prekomerne uporabe. Problem prekomerne ali celo nepotrebne uporabe antibiotikov pa ni le v povečanju števila bakterij, odpornih na obstoječe antibiotike, ampak tudi v nastanku disbioze. V raziskavi The causes of intestinal dysbiosis: a review, Jason A Hawrelak et al. najdete popis različnih antibiotikov in njihovih uničujočih učinkov na črevesno floro. Med drugim ti povzročajo zmanjšanje števila laktobacilov, bifidobakterij in drugih koristnih mikrobov ter povečajo nevarno rast kandide, klostridijev (C. difficile), E. coli in drugih. Dlje časa, kot se terapija z antibiotiki izvaja, večje so poškodbe črevesne flore in s tem tudi poškodbe delovanja prebavil (diareja, zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja, krči, vnetja sluznice …).

Ker je zavedanje o stranskih učinkih antibiotikov slabo tudi v Evropi, so 18. november razglasili za dan boja proti prekomerni uporabi antibiotikov. Kar tretjina Evropejcev ne ve, da imajo antibiotiki stranke učinke, polovica pa niti tega, da antibiotiki ne pomagajo pri gripi in prehladu.

Industrijsko močno predelana živila ne povzročajo le diabetesa, debelosti, bolezni srca in ožilja … temveč tudi disbiozo. Razlogov za to je več. Klasične sladice, keksi ipd. vsebujejo obilje rafiniranega sladkorja, ki spodbuja rast škodljivih črevesnih mikrobov, kot je kandida, zavira pa rast koristnih mikrobov.

Mnogi aditivi v predelanih živilih, kot so npr. polysorbate-80 in natrijeva bisulfit in sulfit prav tako rušijo ravnovesje črevesne flore. Za prvega, ki ga v živila dodajajo zaradi emulgiranja, so poskusi na miših pokazali, da ne vodi le v disbiozo, ampak tudi tanjša zaščitno sluz na sluznici črevesja, zaradi česar se lahko ta prej vname. Za druga dva, ki se živilom dodajata kot konzervansa, ker zavirata rast mikrobov in s tem kvarjenje živila, pa so v raziskavi Sulfites inhibit the growth of four species of beneficial gut bacteria at concentrations regarded as safe for food. Sally V Irwin et al., dokazali direktno zmanjšanje števila testiranih mlečnokislinskih mikrobov (Lactobacillus species casei, plantarum in rhamnosus ter Streptococcus thermophilus), ki so sestavni del zdrave črevesne flore pri človeku.

Za uživanje ekoloških živil vam bodo hvaležni tudi koristni mikrobi v črevesju. Npr. sporni herbicid glifosat, ki ga najdemo v Roundup pripravku za zatiranje plevelov tudi pri nas, dokazano uničuje koristne pripadnike črevesne flore tako močno, da lahko povzroči tudi puščanje črevesja in spodbudi nastanek avtoimunih obolenj. Ostanke tega herbicida lahko najdemo v moki iz konvencionalne pridelave in izdelkih iz nje.

Besedilo: Adriana Dolinar