Skoki so odskočna deska za zdrave sklepe

Pozitivna je, da ga potrebujemo za krepitev in napredek. Z zmernimi, a vedno večjimi obremenitvami tako krepimo tudi naše telo. In, če temo namenimo sklepom, potem to drži tudi za ta zanimiv sklop kosti, hrustancev, vezi, tekočine in ostalih struktur. Blago stopnjevanje stresa krepi, dokler se lahko tarčno mesto tudi regenerira. Ko je preobremenjeno, pa nastopi poškodba, oziroma bolj poznana izgorelost, izrabljenost. In kaj imajo s tem naši sklepi?

Že zgodaj v razvoju sklepe krepimo s stresom. Otroci veselje izkazujejo s poskakovanjem, skačejo z različnih višin ter poznajo tudi ogromno igric s skakalnimi spretnostmi. Zagotovo ste tudi vi kdaj skakali »gumitvist«, tekmovali v ristancu, preskakovali kolebnico, tekmovali v poskokih z žakljem? Poskoki različnih težnostnih stopenj so krepili naše sklepe in jih pripravljali na vse večje obremenitve, ki so se dogajale v procesu rasti in staranja. V kolikor se v odrasli dobi ne odločamo za redno vadbo, izgubimo stik s tovrstnim gibanjem. Sklepi posledično postajajo bolj togi, ob večjem naporu ali naprezanju pa občutimo tudi bolečine. Najprej se oglasijo kolena, kasneje tudi gležnji in kolki. Ob prvih neprijetnostih in bolečinah si lahko pomagamo z Atrogelom. Deluje protivnetno, znižuje stopnjo bolečine ter okorelosti in spodbuja gibljivost. Kot drugo priložnost za učvrstitev in zdravje sklepnih elementov pa raje skočite na krepilno vadbo.

Da bodo naši sklepi v polni meri opravljali svoje funkcije, je priporočljivo, da jih zmerno gibate ter tudi obremenite. Pričnimo s poskoki.

1. Začnimo s korakanjem na mestu ali krajšim sprehodom. Korak povečamo z dvigovanjem kolen vse do višine kolka. Korakanje stopnjujemo v preskakovanje z ene noge na drugo. Ko smo se dodobra ogreli, lahko gibanje stopnjujemo.
2. Ena od oblik preskakovanja je tudi tek. Tekaški korak prenaša težo telesa z ene noge na drugo. Rahel tek stopnjujemo v hopsanje. Pri tem se intenzivno odrivamo s tal in razgibamo še gležnje.
3. Po dobrem ogrevanju lahko nadaljujemo vadbo s sonožnimi poskoki. Odrinemo se in doskočimo na nizko stopnico ali telovadno gred. Pri tem sledi tudi zamah rok ter spust v držo počepa.
4. Vajo nadaljujemo v sonožni skok v daljino ter jo zaključimo v nizkem počepu, ki ga zaključimo z odrivom v vzravnano držo. Ponovimo večkrat.
5. Čvrsti in utrjeni sklepi bodo kmalu dopuščali tudi preskakovanje višjih ovir, pri čemer bomo noge v zraku krepko pokrčili k telesu, aktivirali kolke ter regulirali doskok.
6. Poskoke lahko izvajamo tudi v drži planka. Pri izvedbi najbolj obremenimo roke ter trup, sklepi nog pa so pri preskokih rahlo razbremenjeni.

Skoki in poskoki so sestavni del vadb ter tudi intenzivnih treningov vseh športnikov in rekreativcev. Pri izvedbah je pomembno le to, da so vaje izvedene s postopno obremenitvijo. Tovrstno vadbo lahko izvaja prav vsakdo ob vseh priložnostih. Če dobro pomislite, je tudi ples oblika poskakovanja. Sicer pa se lahko pridružite tudi svojim otrokom ali vnukom pri »gumitvistu«. Kot nalašč tudi ta igra z elastiko vsebuje različne višine in težavnostne stopnje poskokov in preskokov. Poizkusite!

Lucija Šušteršič