Refleksi ali umetnost preprečevanja poškodb

Ko si je sin prvič obul drsalke in stopil na led, pa je veselje nemudoma popustilo. Že ob prvem dotiku z ledeno ploskvijo so se noge odpravile vsaka po svoje in kaj hitro se je zelo od blizu z nosom soočil z ledom. Ker pa ne gre takoj obupati, se je s pomočjo pobral in tesno oklenil varne ograje. Na drsališču se jim je kmalu priključil njihov trener ter naznanil: »Dekleta in fantje, danes se bomo učili padati in se postavljati na noge!«

Tečaj je sicer obljubljal osnovne veščine drsanja in bontona na drsališču. Kaj hitro pa je postalo jasno, da si z urjenjem padcev pridobimo tudi sposobnost preprečevanja poškodb. Otroci so tako osvojili nagibe, pregibe ter okrepili reflekse, s katerimi so si kasneje prihranili kar nekaj možnosti za poškodbe. Z novo osvojenimi gibi je odšel tudi strah pred padci in bolečino ob njih. Mali drsalci pa so se vse bolj spretno postavljali na noge in sproščeno zadrsali po ploskvi.

V vseh zdravih vsebinah smo poučeni o pomembnosti gibanja za ohranjanje zdravja. Z gibanjem krepimo mišice, skelet ter pretočnost ožilja. Vzdržujemo držo ter ohranjamo optimalno telesno težo. Prav v vseh življenjskih obdobjih pa bi morali krepiti tudi reflekse, hitre odzive mišic, s katerimi lahko preprečimo številne zlome in poškodbe. Te so toliko bolj pogoste v starosti, zaradi okorelosti.

Pa se odpravimo na trening!

Z zibajočim gibanjem bomo simulirali »padec v počasnem posnetku«. V predvidljivem okolju tako zvadimo odziv, kako ujeti ravnotežje, da preprečimo padec.

Vaje izvajate ob steni, okoli sebe pa odstranite vse bližnje predmete v katere bi se lahko udarili. Postavite se v vzravnano stoječo držo, korak stran od stene, usmerjeni pa ste s pogledom proti steni. Pričnite s pozibavanjem proti steni ter ugotovite kritično točko, kjer že uporabite roke, da se ujamete na steno. Občutek za ujemanje boste okrepili z vedno večjim odmikom od stene. Ko je razdalja prevelika, se boste poskušali ujeti tud s pomočjo noge. Vajo z začetno razdaljo ponovite še z zaprtimi očmi. Tako boste okrepili tudi notranji občutek za dolžino, globino.

Izvedite vajo še z bočno postavitvijo ob steno, na eni nogi. Ujamete se lahko na podlaht ali dlan.

Vaja postane bolj zahtevna, če se za začetek le pol koraka od stene k njej postavite s hrbtom. Med nagibom nazaj se boste ujeli z … Glavo? če je razdalja varna in kratka. Z lopaticami? Ob večji razdalji navadno aktiviramo tudi spodnji del hrbta in dlani. Pri tej vaji lahko preverite, kako bi odreagirali pri padcu povsem prvinsko. S počasnimi gibi ugotovite in osvojite ujem, ki omogoča najmanjši trk ter stres na telo.

Vaje zvenijo preprosto, a so zaradi uporabe številnih mehanizmov in čutil izjemno zahtevne. Z urjenjem drobnih gibov ter aktivacijo »zakrnelih« refleksov izurimo prefinjene nezavestne gibe, ki nam lahko prihranijo marsikatero poškodbo.

Padce ter ponovno vzpostavljanje ravnotežja je treba vaditi in izpiliti. Ravno zaradi treningov varnosti so videti padci športnikov na ledu tako enostavni in nič kaj boleči. Poizkusite.

Šibenje tovrstnih odzivov nam slabi tudi moderna tehnologija. Na primer, sodobni avtomobili so opremljeni s sprednjimi, zadnjimi ter tudi bočnimi senzorji za zaznavanje prostora v okolici. Z nekaj gumbi in zrenjem v ekran lahko avto parkiramo na površino na centimeter natančno. Na ta način pa izgubimo lastno predstavo. Dober voznik, ne samo pri parkiranju, toliko bolj na cesti, potrebuje za varnost v prometu ravno dober refleksni odziv.

Bi uspeli parkirati vzvratno brez senzorjev na ped natančno … brez večjih poškodb ali prask na vašem jeklenem konjičku? Kot voznik tako poleg občutka za telo potrebujete občutek tudi za razsežnosti vašega avtomobila. Splošno znano je, da z zrenjem in uporabo ekranov otopimo. Dnevno pa zremo v številne ekrane – TV, računalnik, telefon, armaturo … Zato je soočenje s steno in vadba ob njej tako učinkovita. Zanašate se zgolj na svoje senzorje.

Vaje za urjenje refleksov lahko izvajate tudi v paru. Tako boste na prav poseben način vadili tudi povezanost in zaupanje. Postavite se ob steno ter razširite roke, za vami pa naj stoji vaš partner. Zaprite oči in se zazibajte nazaj ter prepustite, da vas partner ujame. Ali se boste prepustili padanju, je stvar vašega medsebojnega zaupanja. Ob popolnem zaupanju pa ne boste potrebovali aktivirati vaših refleksov, saj bo svoje senzorje uporabil vaš partner. Vajo pogosto uporabljajo za kreiranje in krepitev odnosov v kolektivih na team-buildingih.

A ker v življenju nimamo vedno varovalk in mehkega pristana, je vredno izuriti in zaupati tudi refleksom.

Star pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. A če bi vedel za zgoraj omenjeni tečaj, bi se naučil drsati. Padcu se je pač možno izogniti ali se pobrati in nadaljevati.

Lucija Šušteršič