Navadni divji kostanj

Zgodovina

Kot so pokazale analize rjavega premoga, je bil pred zadnjo ledeno dobo divji kostanj doma v Srednji Evropi. Potem se je umaknil proti jugu in se razširil v severni Grčiji, na balkanskem gorovju, Kavkazu in v Mali Aziji vse do Himalaje. V Srednjo Evropo se je vrnil šele, ko je zdravnik in botanik Karl Clusius (1526-1609) dobil od turškega sultana ob slovesu v dar semena divjega kostanja in jih je leta 1576 posadil v dunajskem parku Hofgarten. Prvi je divji kostanj upodobil in opisal  Matthiolus leta 1565, ko je dobil vejo s sadeži iz Carigrada. Vendar je preteklo še veliko časa, preden se je drevo spet ukoreninilo pri nas. Zaradi njegove pokončne rasti, lepih listov in čudovitih cvetov si danes težko zamislimo park brez divjega kostanja.

Izvor generičnega imena Aesculus ni jasen. Po Linnéju naj bi se imenoval po vrsti hrasta. Ime hippocastanum pomeni „konjski kostanj“ in nakazuje po eni strani uporabo semen pri kašlju in astmatičnosti konj, po drugi strani pa, da gre za neužiten kostanj. Divji kostanj je priljubljena zimska hrana jelenov, srn in divjih prašičev.

V medicini se uporablja kostanj proti hemoroidom, krvavitvam iz maternice, vaginalnim in črevesnim katarjem, kroničnemu bronhitisu, epilepsiji, migreni ali vrtoglavici.  Bil je sestavina praškov proti nahodu za zdravljenje nosnih polipov. Po ljudskem verovanju naj bi kostanj v žepu varoval pred putiko, revmo in bolečinami v hrbtu.

Botanične značilnosti 

Divji kostanj je mogočno drevo, ki zraste od 30 do 40 m visoko, lahko doseže starost do 250 let in umre največkrat zato, ker ga podre ali polomi veter. Njegovo deblo je sivo-rjavo s sprva gladko, kasneje razbrazdano skorjo. Spomladi tvori debele stožčaste in lepljive popke temno rdeče barve. Iz njih se razvijejo do 20 cm dolgi listi, razvejani v 5 do 7 prstov. Mladi listi so rjavo-rdeči in popolnoma dlakavi. Ko dlakavost izgine, postanejo listi zeleni in se poravnajo vodoravno. Stožčasto socvetje, ki stoji pokonci, združuje več kot sto posameznih belih ali rdečkastih cvetov. Zeleni bodičasti plodovi imajo grobo lupino. Ko je plod zrel, lupina poči. Pokažeta se eno ali dve temno rjavi, svetleči se semeni s svetlejšo liso.

Kostanj cveti od maja do junija.

Užitni kostanj, pravi kostanj ali maroni (Castanea vesca/sativa) pa sodi k družini bukev in ni v sorodu z divjim kostanjem.

Nahajališče

Divji kostanj je zelo razširjen in razraščen. Uspeva v vseh zmernih klimatskih pasovih do višine 1200 metrov. Rad ima senčne in vlažne lege.

Predelava

A.Vogel izdeluje iz svežih semen („kostanja“) divjih dreves tinkturo, koncentrirane prevlečene tablete in homeopatski pripravek. V medicini se uporabljajo tudi izvlečki iz svežih poganjkov (Gemmae) in cvetov. Za pripravo čaja se običajno uporabljajo listi ali skorja. Moka iz divjega kostanja se lahko uporablja za pranje perila („Bolusovo milo“), po izločitvi čreslovine in saponinov kot gospodinjska moka in za različne namene v industriji. Aescin se uporablja v kozmetiki za gele, O/V emulzije in kot zaščitni faktor pred svetlobo, ker absorbira ultravijolične žarke.

Divji kostanj v zdravilu Venaforce

Zdravilo rastlinskega izvora A.Vogel Venaforce vsebuje izvleček iz svežega semena navadnega divjega kostanja. Zdravilo pomaga pri težavah s krčnimi žilami ter pri oteklih, težkih in bolečih nogah, obenem pa krepi vene in pomaga izboljševati venski obtok v nogah. Zdravilo torej pomaga pri kroničnem venskem popuščanju, ki ga spremljajo krčne žile, otekanje nog, občutek težkih nog, bolečine v nogah, krči in napetost v mišicah, srbenje. Divji kostanj oz. njegov izvleček v zdravilu poskrbi za protivneten učinek, deluje pa tudi proti oteklinam in krepi stene ven.

Zdravilo se lahko uporablja neomejeno dolgo in sicer v poletnem času v polnem odmerku (100 mg escina), pozimi pa zgolj preventivno (polovični odmerek).

Zdravilo Venaforce je zelo priporočljivo kombinirati z gelom Venagel.

Divji kostanj v gelu Venagel

Navadni divji kostanj najdemo tudi v gelu za zunanjo uporabo Venagel. Gel z njegovim izvlečkom prijetno hladi noge in odpravlja občutek utrujenih, težkih nog.  Uporabljamo ga pri bolečih nogah, pri občutku težkih, utrujenih nog, pri krčnih žilah ter drugih spremljajočih težavah kroničnega venskega popuščanja. Uporabljamo ga lahko istočasno z zdravilom Venaforce.

Venagel na kožo nanašamo dva do trikrat dnevno od gležnjev navzgor. Po nanosu je priporočljivo noge za deset minut privzdigniti višje od srca.

Divji kostanj v več različicah

Ste vedeli, da poznamo več vrste divjega kostanja? Najpogostejši v Sloveniji je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.). Rožnati divji kostanj (Aesculus x carnea Hayne) je nižji od navadnega divjega. Cveti rožnato ali rdeče. Ta vrsta kostanja v naravi ne raste, lahko ga le gojimo kot okrasno drevo. Različica je nastala s križanjem navadnega kostanja in rdečega divjega kostanja. Potem je tu še rumeni divji kostanja (Aesculus flava Soland.), prav tako okrasno drevo, ki k nam prihaja iz Severne Amerike, je pa pri nas dokaj redko. Po rasti je še nižje od rožnatega. Drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora Walt.) pa je pravzaprav grm, visok do pet metrov. Cveti z drobmnimi belimi cvetovi.

Pralni prašek iz divjega kostanja

Navadni divji kostanj lahko uporabimo tudi kot prašek za pranje perila, saj vsebuje veliko saponinov. Mlade plodove s še sijočo površino na deski narežemo na čim manjše koške (npr. velikosti 1x1 cm), nato pa te dobro posušimo v pečici s priprtimi vratci (zataknemo kuhalnico) na 50 stopinjah Celzija. Posušen divji kostanj hranimo v večjem steklenem kozarcu. Pred pranjem perila iz njega vzamemo pest posušenih plodov, jih damo v kozarec za vlaganje in to prelijmo z vročo vodo do približno ene tretjine višine kozarca. Kostanj namakamo približno 15 minut, nato vsebino premešamo, da nastane milnica. Prelijemo jo v posodico za detergent in jo položimo v boben pralnega stroja. Isti kostanj lahko uporabimo še enkrat za nekoliko manj umazano perilo, saj je v drugo v njem že manj saponinov. 

Navadni divji kostanj sodi v vsak žep!

Ko se boste v prihodnje pomudili v prijetni senci divjega kostanja v dobi njegovih lepih usnjatih plodov, pa kakšnega le vzemite s sabo. Nekoč so ljudje verjeli, da trije divji kostanji v žepu varujejo pred vsako boleznijo!

Viri:
https://www.arboretum.si/arboretum/divji-kostanji/
https://www.youtube.com/watch?v=ayl0-0fsGwI&t=160s&ab_channel=Nova%C5%A1ola