Vzroki hiper- in hipokalcemije

Kalcij je srebrna do bela svetleča mehka kovina, ki sodi v skupino zemljoalkalijskih kovin. V skupinah se nahaja kot dvovalenten.

S prehrano naj bi dnevno vnesli nekje okoli 800 mg kalcija in sicer z mlekom, jogurtom, sirom, algo kelp, ovsom, brokolijem, mandlji, špinačo, sojo, orehi, suhimi slivami...

Ko kalcij pride v telo, se približno tretjina do petina absorbira v obliki kalcijevih ionov v tankem črevesu z aktivnim transportom in pasivno difuzijo. Absorpcijo povečajo aminokisline, trigliceridi, laktoza, kisli medij, zmanjšujejo pa kofein, alkohol, bazični medij, vlakna, fosfati, oksalati. Dnevno se absorbira le 35 % kalcija, približno 85 % se ga izloči z blatom (neabsorbiranim 65 % se pridruži še približno 20 % kalcija, ki se izloči s prebavnimi sokovi). 10 % se ga izloči s sečem. Vitamin D je zelo pomemben za kontrolo koncentracije kalcija, saj poveča črevesno absorpcijo tako kalcija kot fosfatov in zmanjšuje njihovo izločanje s sečem.

Izmed vseh mineralov imamo v telesu največ kalcija in sicer se ga v človeškem organizmu nahaja kar 900 do 1200 g, od tega 99 % v kosteh, ostali delež pa v celicah in ekstracelularni tekočini. Sodeluje v številnih življenjsko pomembnih procesih v telesu: nadomeščanje hrustanca s kostjo (osifikacija), normalno krčenje prečno progastih in gladkih mišic, uravnavanje prepustnosti celičnih membran, pospeševanje strjevanja krvi, močno delovanje na centralni živčni sistem.

Pomanjkanje kalcija

Pomanjkanje kalcija je dokaj pogost pojav, ki ga srečamo zlasti pri otrocih v obdobju rasti in pri starejših. V postmenopavzalnem obdobju pa pogosto pride do negativne bilance kalcija in izgubljanja kostne mase, kar je posledica premajhnega vnosa kalcija. To je glavni vzrok osteoporoze, bolezni, ki prizadene predvsem ženske in je ena najpogostejših bolezni pri ženskah v starosti. Zaradi izgubljanja kostne mase postajajo kosti krhke, kar vodi k pogostim zlomom, zlasti vretenc, stegnenice in sklepov.

Hipokalcemija

Hipokalcemija je pomanjkanje kalcija. Pojavi se, ko vrednosti zunajceličnega kalcija padejo pod 1,5 µmol/L. Vzroki za to so premajhen vnos kalcija s hrano, zmanjšana absorpcija, motnje v mineralizaciji kosti ali pomanjkanje vitamina D in njegovih metabolitov. Je pogosto opažena motnja, ki se pojavi pogosteje kot hiperkalcemija. Znaki hipokalcemije so različni krči (krči mišic, črevesni krči), mravljinčenje, otrplost, razdražljivost, depresija, psihoza.

Hiperkalcemija

Hiperkalcemija je stanje povečane koncentracije kalcijevih ionov v izvencelični tekočini (več kot 2,7 µmol/L). Najpogostejši vzrok povečane koncentracije je povečana skupna absorpcija iz črevesja ali pretirano raztapljanje kostnih mineralov. Ostali vzroki, ki se pojavljajo, so malignom, hiperparatiroidizem, zdravila (tiazidni diuretiki, vitamin A, vitamin D, estrogeni in antiestrogeni). Hiperkalcemija povzroča depresijo živčnega sistema, krče gladkih mišic (zlasti krvnih žil in črevesja) ter srčne mišice. Posledično se lahko zaradi krčev mišic prebavil pojavijo glavobol, anoreksija, zaprtje, driska, slabost in bruhanje, peptični ulkus, ledvični kamni, aritmija, povišan krvni tlak, slabša koncentracija in spomin, spremenjena zavest, motnje osebnosti. Presežek kalcija se odlaga v mehkih tkivih v obliki kalcijevega fosfata.

Kako si pomagati pri pomanjkanju kalcija?

Že sama beseda pomanjkanje pove, da je potrebno nekaj, česar ni dovolj, nadomestiti oziroma manjko nadoknaditi. Pri hipokalcemiji je zato nujno dodajanje kalcija k prehrani, v obliki prehranskih dopolnil, v nekaterih primerih (zlasti pri bolnikih z ledvično odpovedjo) pa zdravnik kalcijev karbonat predpiše na recept. Dnevna potreba zdravega odraslega je 1000 mg kalcija. Če uživamo mlečne izdelke, tega kar hitro dobimo, saj vsebuje 1 L mleka 300 mg kalcija, 50 g sira pa 500 mg. Zelenjava (špinača, brokoli, zelje, ohrovt) vsebuje kalcij, vendar vsebuje tudi oksalno kislino, ki preprečuje njegovo prehajanje iz prebavil v kri. Pri otrocih v obdobju rasti, v nosečnosti in pri starostnikih so potrebe po kalciju povečane. Pripravki, ki se dobijo v lekarnah brez recepta, vsebujejo različne količine kalcija (500 mg, 600 mg, 1000 mg) in so na voljo v obliki različnih soli: karbonata, citrata, laktat in glukonata.

Kalcijev karbonat vsebuje največji odstotek kalcija, vendar je njegov izkoristek v telesu slabši. Potrebno ga je uživati s hrano in kislimi sokovi (pomarančni sok, limonada), z namenom, da se absorpcija poveča. Kalcijev karbonat se v želodcu počasi raztaplja. Po reakciji z želodčno kislino nastane kalcijev klorid, CO2 in voda. Kalcijev klorid se nato absorbira v dvanajstniku. Kalcijevemu karbonatu lahko povečamo absorpcijo, če ga jemljemo zvečer. Veliko tekočine (kisli sokovi) pripomore k boljši absorpciji in pomaga preprečevati zaprtje, ki se lahko pojavi kot neželeni učinek.

Kalcij v obliki kalcijevega citrata naj bi se najlažje absorbiral, poleg tega pa za raztapljanje ne potrebuje kisline. Izkoristek je 50 %. Citratna oblika je tako priporočljiva za vse tiste, ki jemljejo zdravila za zmanjšanje želodčne kisline ali pa se jim izloča premalo kisline.

Kalcijev laktat in glukonat se sicer dobro absorbirata, vendar pa vsebujeta manjši delež elementarnega kalcija, zato je za enak učinek potrebno zaužiti več tablet oziroma kapsul kot v primeru karbonata ali citrata.

Kalcij je smiselno kombinirati tudi z vitaminom D, saj ta dodatno omogoča vstop kalcija v kri. Večina pripravkov že vsebuje kombinacijo kalcija in vitamina D, predvsem takrat, ko pa zdravnik predpiše kalcijev karbonat na recept, zdraven predpiše tudi vitamin D v obliki peroralnih kapljic.

Na tržišču je poplava pripravkov, ki vsebujejo kalcij. O najprimernejši izbiri se posvetujte v lekarni ali specializirani prodajalni. Posebna pozornost je potrebna pri pripravkih iz naravnih surovin (školjk, koral, dolomitov), saj lahko vsebujejo težke kovine (svinec) in druge nečistote.

Ocene