Deset preprostih pravil proti napenjanju

Živila, ki povzročajo napenjanje

Določena živila bolj napenjajo kot druga, zato sem jim velja izogniti. Kot denimo sendviču, ki ga poplaknemo z gazirano pijačo in/ali kavo …

Kruh je živilo, ki zelo rado napihuje, zato ga raje uživajte zelo zmerno. Če ga imate zelo radi, se vam splača pripravljati svojega, najbolje mlečnokislinsko fermentiranega. Vas želodec bo opazno manj obremenjen, če se boste obrokom navadili dodajati več začimb, tudi v svoj kruh.

Druga zelo pogosta napaka, ki jo radi zagrešimo, je, da po obroku zaužijemo sadež. Sadje v kislem okolju želodca fermentira, mi pa to občutimo še vse popoldne. Zato ga je bolje uživati na tešče, za zajtrk ali kot samostojen obrok popoldne, ko ste že prebavili kosilo.

Deset načinov, kako preprečiti napenjanje

Obstaja kopica preprostih ukrepov, ki občutno pripomorejo k temu, da bo prebavnih težav manj.

1. Hrano dobro prežvečite

Poskusite vsak grižljaj prežvečiti vsaj dvajsetkrat. Morda se bo to sprva zdelo podobno mučenju, a če hrano zgolj »goltate«, boste imeli s prebavljanjem veliko več težav. Zato je vsekakor bolje, da jo temeljite prežvečite in že tako močno omejite tveganje, da vas bo napenjala. Ob tem boste rabili zaužiti tudi manj hrane, saj dlje, kot boste žvečili vsak grižljaj, manj možnosti je, da se boste prenajedli. Temu pritrjuje veliko raziskav.

2. Ločite hrano in pijačo

Med obrokom ne zaužijte več kot majhnega kozarčka pijače. Mnogi hrano bolj poplaknejo kot prežvečijo. Veliko tekočine obenem preveč napolni želodec, kar pogosto občutimo kot spahovanje.

3. Vzemite si čas za obrok

Ko jeste, ne počnite ničesar drugega, ne jejte stoje, ob računalniku in podobno. Če med hranjenjem niste povsem umirjeni, se bo izločal adrenalin, ki bo ugasnil prebavni sistem. Pazljivo izberite osebo, s katero kosite ali večerjate. Če imate pogosto službene večerje, ki so praviloma vsaj nekoliko povezani s stresom, je tudi to razlog, da se po obroku še lep čas ne počutite dobro.

4. Odpovejte se glutenu

Morda je za vaše tegobe kriv gluten. Za nekaj dni ga izločite iz prehrane in sami boste videli, če se bo spremenilo vaše počutje. Vsekakor pa je bolje klasičen kruh in sladice iz bele pšenične moke zamenjati za polnovredne različice iz polnozrnate pirine, kamutove moke ali povsem brezglutenskih mok (ajdova, riževa, prosena ….).

5. Odpovejte se kavi

Če zmorete, se odpovejte pravi kavi, tudi tisti brez kofeina. Boljša in vsaj tako slastna zamenjava je žitna kava, denimo A.Vogel Bambu. Seveda pa vam bodo pri napenjanju v pomoč tudi številni zeliščni čaji, kot so, denimo, komarčkov, melisin, bazilikin … Zagotovo pa bo tudi prava kava manjša obremenitev za vaš želodec, če jo boste pripravili z začimbami in zaužili z odnosom.

6. Preženite mehurčke

Lahko, da so gazirane pijače všeč vam, zagotovo pa nad njimi ni navdušen vaš trebušček. Uživajte raje čisto vodo, brez dodanih umetnih okusov. Lahko pa jo sami odišavite z limono, ingverjem ali katerim od svežih poletnih zelišč (meta, melisa, citronka, cvetovi vrtnice …).

7. Najboljša je kuhana in topla hrana

Če imate težave z napenjanjem, vsekakor ne pretiravajte s hladno in presno pripravljeno hrano. Kuhano in toplo hrano telo lažje prebavi. Nasveti, da je bolje zaužiti čim več presne hrane, za občutljiv želodec niso najboljši. Tudi sadje lahko vsaj malo podušite, če mu boste dodali še nekaj toplih začimb, kot so denimo cimet, ingver, klinčki, pa bo še toliko bolj slastno. Tudi topla juha bo boljša izbira od hladne solate.

8. Vzravnajte se

Jejte vzravnani in s pokončno glavo, hrano bo tako lažje potovala po prebavnem traktu.

9. Zaužijte več grenčin

Zaužijte več grenke zelenjave in zelišč, ki bodo s svojimi grenčinami vzpodbudile proizvodnjo prebavnih encimov. Preberite prispevek Grenko za boljšo prebavo, lepšo kožo in vitkejši stas.

10. Pomoč sirotke

Napenjanje je lahko tudi znak porušene črevesne flore. Okrepite jo lahko tudi z uživanjem koncentrirane fermentirane sirotke. Če niste navdušeni nad njenim okusom, preizkusite Molkosan Fruit, ki ima prijeten saden okus. Namenjen je vsem, ki imajo težave s prebavo, odraslim in otrokom.

Besedilo: Sabina Topolovec