Vitamini in minerali - jih jemati ali ne?

Stroka in celostni terapevti opažajo, da preskrba telesa z vitamini in minerali peša

Zaradi različnih vzrokov so naša telesa vse slabše preskrbljena z vitamini, minerali in elementi v sledeh. Npr. zaradi intenzivnega kmetijstva je vse bolj izčrpana zemlja. Rastline, ki na njej rastejo, imajo vse manj vitalnih snovi in posledično je teh manj tudi v naših telesih. Od leta 1985 do 1996 npr. beležijo precejšni upad vitalnih snovi v sadju in zelenjavi. 84% je upad folne kisline in 92 % upad B6 v bananah, 57 % manj je magnezija v korenju, 80% manj C vitamina v jabolkih itd.! Dodatni problem povzroča vse večja obremenjenost telesa z okoljskimi strupi. Ti ovirajo dostop vitalnih snovi do naših celic. Na jedilniku je vse prepogosto industrijsko močno predelana hrana, ki ne daje telesu vitalnih snovi, ampak ravno nasprotno, mu jih krade. Vse več je psihofizičnega stresa in blagih ali večjih zdravstvenih težav (bolezni), pri čemer je potreba telesa po vitalnih snoveh še povečana.

Jemanje prehranskih dodatkov zato upravičeno postaja bolj kot ne vsakodnevna potreba, posebej še pri ranljivi populaciji. Stroka je že pred desetletji npr. poročala, da na področju članic Evropske Unije za skoraj vse vitamine in minerale ter elemente v sledeh obstaja ena ali več populacijskih skupin, ki imajo vnos vitalnih snovi pod nacionalno priporočeno ravnijo. Še posebej naj bi bile zaradi pomanjkanja vitalnih snovi ogrožene ženske, mladostniki ali otroci, posebej tisti "izbirčni", starejši ljudje, ženske v obdobju pred spočetjem, ljudje na shujševalnih dietah, vegetarijanci, ljudje, ki imajo alergije na hrano, osebe, ki jedo veliko nezdrave hrane - fast food in druge skupine. Danes verjetno stanje ni nič boljše.

Ob tem se ugotavlja, da je najpogosteje prisotno pomanjkanje železa, joda, vitaminov B skupine (zlasti B2, B6 pa tudi drugih) in D vitamina. Seveda, če pokukamo v raziskave posameznih držav članic, te kažejo še natančnejša pomanjkanja. Npr. britanska raziskava, opravljena med leti 2008 in 2017, kaže na upad večine vitaminov in mineralov, zlasti pa je problematično pomanjkanje folne kisline in vitamina A, železa, vlaknin in D vitamina.

Holistiki, ki običajno razpolagajo z bolj celostnimi pristopi, pa še dodajajo, da npr. pri nas med minerali najpogosteje primanjkuje selena, cinka, magnezija in kalija. Ta pomanjkanja se običajno ne da ugotoviti s klasičnimi rutinskimi preiskavami, ampak le s preiskavo polne krvi, zato jih verjetno stroka ne beleži. Med vitamini pa beležijo zelo pogosto pomanjkanje vseh vitaminov B skupine. Te bi po mnenju naturopatov morali preverjati redno, saj so izrednega pomena za celično funkcioniranje, zlasti živčnega sistema.

Ker pomanjkanje vitaminov in mineralov ter ostalih elementov v sledeh ruši naše psihofizično zdravje, je dobro poskrbeti, da telo z njimi oskrbimo na čim bolj celosten način. Pri tem pa ni rešitev le jemanje kakovostnih prehranskih dodatkov v večjih ali manjših količinah, ampak tudi marsikaj drugega.

Med slednje npr. kot osnova preskrbe z vitalnimi snovmi spada zagotavljanje uživanja hrane, ki je bogata z vitamini, minerali in ostalimi snovmi. Takšna zagotovo ni konvencionalna, s pesticidi obremenjena hrana, konzervirana, industrijsko močno predelana hrana, fast food hrana … temveč ekološka, domača, lokalno pridelana, sezonska, sveže pripravljena hrana … in tudi surova ter mlečno kislinsko fermentirana. Obenem mora biti ustrezno uravnotežena, da pomaga telesu pri borbi z vnetji, prostimi radikali, pri uravnavanju kislo-baznega ravnovesja, pri razstrupljanju in ne obratno. V slednjem primeru bi namreč za nevtralizacijo prehranskih napak ponovno trošili preveč dobrih, telesu potrebnih vitalnih snovi.

Pomembna je seveda tudi ustrezna hidracija telesa z vodo, ki omogoča optimalno prebavo in uporabo hranil ter odplavljanje celičnih odpadnih produktov. Če slednje ni učinkovito, se vitalne snovi prav tako po nepotrebnem trošijo za nevtralizacijo zakisanega in zastrupljenega telesa. Tudi vsaj občasno če že ne redno prečiščevanje telesa je nujno, da se odstranijo zastali toksini (težke kovine…), ki pogosto blokirajo celicam dostop do vitalnih snovi, ki jih dodajate s prehranskimi dodatki. Uživanje prehranskih dodatkov tudi ne bo pomagalo, če naša prebavila ne delujejo optimalno. Npr. v kolikor želodcu primanjkuje želodčne kisline, bo telo kljub uživanju prehranskih dodatkov, npr. z železom, ostalo brez njih (več o tem izveste v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav). Če je črevesna flora poškodovana zaradi antibiotikov, stresa, toksinov…, bo ne le hrana, ampak tudi paleta prehranski dodatkov romala večinoma v wc školjko. Razlog je pomanjkanje ustrezne fine prebave in vsrkavanja vitalnih snovi iz črevesja v telo, o čemer si več lahko preberete v knjigi Obvladajte kandido preden ona obvlada vas …

Kako ugotoviti, ali nam res primanjkuje vitaminov in mineralov?

Če sicer še ne opažate kakšnih težav, ki kažejo na pomanjkanje vitaminov in mineralov, spadate pa v eno od zgoraj naštetih rizičnih skupin (ženske, mladostniki ...), je zelo verjetno, da se boste s temi težavami prej ali slej soočili. Zato je smiselno razmisliti vsaj o preventivnem minimalnem dodajanju vitaminov in mineralov (RDA), da do težav ne pride.

Vsekakor pa je telesu dobro pomagati z ustreznimi prehranskimi dodatki, v kolikor vas telo že z določenimi znaki opozarja na pomanjkanja. Poglejmo 9 primerov, kako nam telo pokaže primanjkljaje nekaterih vitaminov in mineralov:

• magnezij - pojav krčev v mečih, nemirnih nog ponoči, nespečnosti, dvig krvnega tlaka, nemira v počutju, migrenski glavoboli …
• selen - izpadanje las in tudi dlak pod pazduho in na nogah, sprememba pigmentacije kože in nohtov …
• cink - slabo celjenje ran, upad zaznavanja vonja in okusa …
• kalij - utrujenost, mišična šibkost, porast tlaka, glavobol … železo – zaspanost, bledičnost, slaba koncentracija …
• vitamini skupine B - razdražljivost, izčrpanost, depresija, kožni izpuščaji, mravljinčenje okončin …
• vitamin D - pretirano potenje, bolečine v sklepih, pojav luskavice, dvig krvnega tlaka, upad odpornosti, pridobivanje na teži …
• vitamin A - pogoste infekcije dihal, akne, suha koža, suhe oči, nočna slepota …
• folna kislina – afte v ustih, mrtvičenje in mravljinčenje prstov na rokah in nogah, vse več sivih las …

Pri pregledu znakov pomanjkanja lahko opazimo, da podobne ali iste težave povzroča pomanjkanje različnih vitaminov ali mineralov. Posebej če so težave resnejše in v kolikor niste sigurni, katero pomanjkanje je posredi, si lahko pomagate z obiskom ustreznega strokovnjaka ali pa opravite pregled stanja vitaminov, mineralov in elementov v sledeh s katerim od razpoložljivih diagnostičnih metod pri nas ali/in v tujini, na napotnico ali/in samoplačniško, pri uradni medicini in/ali holističnem terapevtu.

Besedilo: Adriana Dolinar

Ocene