background

A. Vogel Enciklopedija rastlin

Pimpinella saxifraga

Navadni bedrenec

Navadni bedrenec

Zgodovina

Izvor imena Pimpinella ni znan. Nekateri jezikoslovci menijo, da izhaja iz latinske besede piper za „poper“. Verjetno zato, ker ima korenina močan pekoč okus. Ime je v 7. stoletju prvič uporabil italijanski zdravnik Benedictus Crispus. Vendar so se oznake kot pipinella, bibenella in druge uporabljale za različne rastline. Danes ni mogoče več določiti, za katere vrste gre. Po 16. stoletju je omenjena Bibernelle v vseh knjigah o zeliščih. Leta 1626 je omenjena v knjigi o zeliščih Matthiolusa kot zdravilo proti jetiki, tuberkulozi, sušici, vročini, udarninam, lokalno pri slabem vidu in pri pomanjkanju mleka. V ljudski govorici se je beseda bibernell uporabljala kot psovka in sramotilni vzdevek. O tem priča alzaški sramotilni vzdevek „Mamsell Bimpernell“ in švicarski „Pimpernell“ kot zastarela zasmehljivka za debelo žensko.

Ime saxifraga izhaja iz saxífragus, kar pomeni „ki lomi skale“, „ki raste v skalnih razpokah“ ali „kamnokreč“. Bedrenec je veljal, tako kot tudi druge rastline z imenom kamnokreč, (npr. saxifraga granulata), kot zdravilo proti kamnom v sečniku. Tako piše Hieronymus Bock leta 1551: “Bedrenec ... kamne zmelje in izloči“.

Navadni bedrenec

Botanične značilnosti

Pimpinella major (L.) HUDS., veliki bedrenec, in Pimpinella saxifraga L., navadni bedrenec, veljata oficinalno kot zdravilni korenini. Obe vrsti imata veliko zelo raznolikih oblik in podvrst. Tako so samo pri P. saxifraga znane tri podvrste, in sicer ssp. eusaxi fraga, ssp. alpestris in ssp. nigra. Navadni bedrenec je trajnica in raste iz debele, razvejane korenine. 30 do 70 cm visoka stebla so žlebasta in pogosto rahlo dlakava. Spodnji listi so lihopernati s tri do devet ovalnimi našpičenimi delnimi listi. Delitev spodnjih in zgornjih listov je zelo različna. Na koncih stebel so beli, v višjih legah rožnati cvetni kobuli, ki naredijo jeseni 2 mm dolge plodove s podolžnimi žlebiči. V nasprotju z navadnim bedrencem so stebla velikega bedrenca votla in globoko razbrazdana. Rastlina cveti od junija do oktobra.

Navadni bedrenec

Nahajališče

Veliki in navadni bedrenec sta skoraj edina živeča predstavnika bogate družine Apiaceae Pimpinella v Evropi. Vsi drugi predstavniki živijo v Aziji. Navadni bedrenec ima rad v nasprotju od velikega suhe pašnike in svetle gozdove na ravnem ter do višine 2000 m. Najdemo ga v vsej Evropi in zahodni Aziji. Udomačil se je tudi v Severni Ameriki. Veliki bedrenec pa je bolj redek.

Predelava

Pri bedrencu so zaradi številnih vrst (npr. neoficinalnih vrst), križancev in podobnosti z drugimi vrstami (npr. Heracleum sphondylium L. [dežen] in Pastinaca sativa L. [pastinak]) pogoste zamenjave in ponaredki tržnega izdelka. Identificirati ga je mogoče, če sploh, samo s kromatografskim postopkom.

A.Vogel uporablja za pripravo pratinkture v jeseni nabrane sveže korenine kontrolirano biološko gojene rastline iz lastnih nasadov. Lastna pridelava zagotavlja genetsko enovitost rastline, izključuje zamenjavo in ponaredke ter zagotavlja vedno enako kakovost. Iz korenin bedrenca se lahko pripravlja čaj. Poleg tega se uporabljajo za pripravo likerjev. Pri hripavosti pomaga lizanje medu, zmešanega s prahom korenine. Sveža zel se uporablja kot začimba in jušna zakuha.


Oficinalno

se uporablja korenina bedrenca

Družina

  • Apiaceae (= Umbelliferae)
  • kobulnice

Ljudska imena

  • Bedrenik, Bibernelica, Bibrov koren, Črna pura, Divji janež, navadni divji janež, Madrovc, Piberc, piberk, piberl, Pimpanelica, Žabečjek, žabičnik, Žlahtnik, žlahtenca, žlahnik

Vsebovano v

Dentaforce ustna voda

Dentaforce zeliščna ustna voda razkužuje usta, krepi dlesni in daje dolgotrajen svež dah. V …
Več

Pomoč uporabnikom

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.

Pišite nam

Ali ste vedeli?

Tudi septembrsko sonce je nujno potrebno za ustvarjanje vitamina D. Kdaj in koliko se sončiti ter kako ugotoviti, če ga imamo dovolj?

Se bojite sončnih žarkov? Nikar!

Dobrodošli v svetu naravnega zdravljenja A.Vogel

V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja!

Odkrijte zgodbo Alfreda Vogla

Zdravstvene novice A.Vogel

Prijavite se na zdravstvene novice in nasvete. Vpišite se.