Radost kot zdravilo? Zakaj pa ne. Žalosten, jezen, zaskrbljen, prestrašen, pohlepen človek ne premore
radosti. Začuti jo lahko tisti, ki z navedenimi čustvi opravi.
Naše prave radosti so v svobodni uporabi nas samih (Georges-Louis Buffon de Léclerc).
Radost je prehajanje človeka iz manjše v večjo popolnost (Baruch Spinoza).
Kaj pa je o radosti zapisal Alfred Vogel?
Ali lahko
radost vrne v prave tirnice življenje, polno skrbi, ki nas spodkopava in tlači?
Pred našo hišo stoji lepa breskev.
Vsako leto vedno znova vzcveti in nekaj mesecev pozneje nosi sočne, okusne
sadeže. Kdo bi si mislil, da bi lahko bilo kdaj drugače?
In vendar nekoč se zgodi
nepričakovano: breskev sicer vzcveti, ko pa naj bi se cveti odprli, odpadejo,
ker se drevo suši in je z njim konec. Kako? Zakaj? V hiši postane središče
pogovora. Hvalijo in slovijo njegovo zdravo rast, njegove lepe cvetove in
čudovite sadeže. Kaj mu je le manjkalo, da se je tako naglo in nepričakovano
posušilo? Kakšen potuhnjen sovražnik mu je škodoval?
Da, sprašuj se in izkoplji drevo, morda ti bo izdalo svojo
bolečino. Pravilno, izslediš jo. Krtice so obglodale njegove korenine in dale
zdravemu drevesu smrtonosen strel.
Kakšno veselje bi bilo, če bi si drevo ponovno opomoglo, če
bi zopet vzcvetelo.
Prave vrednosti duševnih ali materialnih dobrin se zavemo
šele, ko jih izgubimo. Mladi ljudje ne bi iz nečimrnosti tvegali svojih zdravih
življenj, če bi ob pravem času pomislili na svoje zdravje. Kakšna nerazrešljiva
uganka je pred nami, dokler ne spoznamo vzroka za omajano zdravje ali da ga
spet popravimo!
Malomarnost, nevednost, neizkušenost in nerodnost, pogosto pa
tudi neogibne okoliščine in pomanjkanje neke življenjske modrosti, če govorimo
o prispodobi, so krtice, ki nam spodkopavajo življenje in zdravje in nas
uničijo. Ali bo zdaj preprosta besedica radost zmožna, da nam zdravje vrne in
škodo nekako ozdravi?
Kdor dobi dobro zdravje, svežo življenjsko moč kot dragoceno
vezivo že ob rojstvu, bi moral te darove ceniti in jih ne zapravljati po
nemarnem. Kdor ima odlike, bi se jih moral veseliti in s tem osrečevati še
druge. Ali ne govori stari verz: »Kajti radost, ki jo dajemo, povrne se v tvoje
srce!«.
Življenje je kot dobra vrtna zemlja, ki pa sama po sebi ne
daje ničesar, če ne sejemo, sadimo, negujemo. Najboljša zemlja brez dobrega
semena ne bo rodila! Če v življenje ničesar ne vlagamo, kaj potem od njega lahko
zahtevamo? Spet nam lahko pesnikova beseda potrdi misel: »Vedi, da pameten
človek vlaga lepoto v življenje, ne pa da jo v njem išče!«.
K dragocenim vrlinam našega življenja spada vse, kar nas
dviga, krepi in je vzrok, da smo in ostanemo trdni. Razvade, ki se jih
navzamemo kot ljudje s svojimi slabostmi, pa so plevel, ki ga je potrebno
iztrebiti. Med najboljšimi in najdragocenejšimi vrlinami pa je radost, ki s
svojimi zdravilnimi vrednostmi blagodejno deluje na vse organe našega telesa in
s tem tudi na našo duševnost.
Adrijana Dolinar z založnikovim dovoljenjem iz knjige A.Vogla Ljudski zdravnik
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ali ste vedeli? Znano je, da post prinaša mnoge koristi. Tako lahko z njim med drugim vzdržujemo zdravje, izboljšamo fizično ali psihično počutje ter skrbimo za dolgoživost. Vendar pa post ni primeren za kogarkoli.
Gibanje je element, ki v obdobju postenja ne sme manjkati.
Za vse kreativne, ki si radi sami pripravljate svoje domače pripravke.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.