A.Vogel Blog

Tako se npr. zaobljubijo, da se bodo tokrat res uprli škodljivim razvadam, se manj prepirali, sekirali, delo opravljali še boljše, si vzeli več časa zase in za družino itd. Vse lepo in prav, dokler iskrena zaobljuba po spremembi »ne pade v vodo« denimo zaradi dolgoročne psiho/fizične preobremenjenosti. Namreč ko zapademo v kroničen stres in se izčrpamo, lahko upadejo tudi vsi naši dobri nameni po spremembah. Kako si pomagati, da do tega to leto ne bo prišlo?

Pijte vodo, pa bo vse gladko teklo

Pitje vode ni pomembno le za dobro delovanje našega telesa, temveč tudi za naše dobro mentalno počutje. Prav mogoče je torej, da zaradi dehidracije še prej zapademo v izčrpanost, pomanjkanje energije in volje za uresničevanje sprememb, kot bi sicer, če bi pili dovolj vode. Bodite pozorni na znake dehidracije, povezane z mentalnim počutjem, ko boste naslednjič pozabili zaužiti dovolj vode. Kajti, kadar ne nadoknadimo dnevne izgube vode (z uriniranjem, izločanjem blata, dihanjem, potenjem ...), kar je cc. 2,5 litra na dan, potem se poleg glavobola, bolečin v želodcu, bolečin v križu, sklepih, zaprtja, koncentriranega in smrdečega urina, motenj spanja ... lahko pojavijo tudi utrujenost brez pravega razloga, pomanjkanje koncentracije in pozornosti, razdražljivost in prevelika vzkipljivost, občutek tesnobnosti, depresivnosti, vzkipljivosti in jeze, nepotrpežljivost, potrtost oz. občutek, da nismo dovolj dobri itd. V knjigi Voda za zdravje in življenje dr. Batmanghelidj opisuje, zakaj dehidracija povzroča takšna stanja. Npr. potrtost oz. občutek, da nismo dovolj dobri, nastane zato, ker dehidracija izčrpava zaloge nekaterih esencialnih aminokislin, ki jih telo uporablja tudi za izdelovanje nevrotransmitorjev (molekul, ki služijo za prenos informacij med živčnimi celicami). Posledica je slabše delovanje živčnega sistema in nastanek opisanega počutja.

Redno negujte prijateljske mikrobe, pa se boste počutili odlično

Sodoben način življenja (nekakovostna hrana, pomanjkanje spanja, obremenjenost s strupi – npr. pesticidi, konzervansi, težke kovine, antibiotiki ...) ni naklonjen niti našim koristnim mikrobom v prebavilih, ki skrbijo tudi za naše dobro mentalno počutje. Ti med drugim pomagajo pri prebavi zaužite hrane in vsrkavanju vitalnih snovi, pomembnih za dobro delovanje in zaščito naših možganov. Še več, koristni mikrobi proizvajajo tudi številne hormone, kot so serotonin, dopamin itd., s čimer direktno vplivajo na naše počutje.

Dr. Natasha McBride, nevrologinja in nutricionistka, npr. opaža, da je črevesna flora človeka iz generacije v generacijo v slabšem stanju. Kadar rečemo, da je črevesna flora v ravnovesju, je v njeni sestavi ca. 85 % koristnih mikroorganizmov, v glavnem iz rodov Bacteroides, Lactobacillus in Bifidobacterium. Takšno stanje pa je v črevesju sodobnega človeka bolj redkost kot pravilo, saj naj bi v črevesni flori sodobnega človeka prebivalo le ca. 20 -25 % koristnih mikroorganizmov. Glede na to, da je delovanje naših možganov in s tem naše počutje precej odvisno od ravnovesja črevesne flore, je torej dobro le to tudi redno negovati oz. krepiti.

Npr. že samo mesec dni jemanja probiotikov (npr. Lactobacillus helveticus R0052 in Bifidobacterium longum R0175) ublaži depresijo, jezo oz. agresijo in zaskrbljenost ter izboljša reševanje vsakodnevnih izzivov (Psychobiotics and the Manipulation of Bacteria–Gut–Brain Signals, Amar Sarkar et al). Probiotikom zato rečejo tudi psihobiotiki! Vse več raziskovalcev pa je mnenja, da si ta naziv zaslužijo tudi prebiotiki, ki podpirajo dobro rast probiotičnih mikrobov. Mednje npr. sodijo sirotka (npr. Molksan - koncentrirana fermentirana sirotka), domač mlečnokislinsko fermentiran jogurt, kefir, kislo zelje, kisla repa itd.

Počitek in regeneracija sta nujna, da ne zavijemo v slepo ulico

Raziskovalci npr. ugotavljajo, da je v sodobni družbi pomanjkanje počitka in regeneracije večji problem za zdravje kakor sam obseg psihičnega stresa ali fizičnega dela med delovnim časom. Torej občasno psiho/fizično preobremenjenost na delovnem mestu ali pa doma boste lažje premostili brez posledic, če si boste privoščili dovolj počitka. Revitalizirajoče spanje, sprehod v naravi, igranje inštrumenta, vrtnarjenje, obisk maserke, sproščujoča kopel z eteričnimi olji – skratka, kar koli, kar umiri UM in sprošča TELO, je dobrodošla pomoč, saj pomaga pri regeneraciji telesa in »polnjenju baterij«.

Eterična olja nam pri sproščanju in regeneraciji lahko še dodatno pomagajo, kar npr. potrjuje tudi raziskava na nosečnicah. Ena skupina nosečnic je v času nosečnosti vsak drugi teden poleg rutinskih pregledov prejela še po dobro uro masaže z 2 % sivkinim oljem, (10 x v nosečnosti), druga - kontrolna skupina - pa ne. Raziskovalci so ugotovili, da lahko aromaterapevtska masaža nosečnicam zmanjšuje stres in izboljša odpornost.

Poleg sivke pa pri psiho/fizičnem sproščanju pomagajo tudi eterično olje vrtnice, bergamotke, geranije, kamilice, limone, mete, itd. Uporabljajte le 100 % naravna olja. Vsestransko uporabna je npr. tudi mešanica eteričnih olj poprove mete, evkaliptusa, navadnega brina, kumine in navadnega komarčka, ki jo najdete v pripravku A. Vogel Po-Ho olje. Uporabljate jo lahko npr. za sproščanje ob stresu, masiranje senc ob glavobolu ali odpiranje zamašenih dihalnih poti ob prehladu.

Besedilo: Adriana Dolinar