Britanski znanstveniki so v poročilu, objavljanem v znanstveni reviji BMJ opozorili, da ni dokazov, da bi morali antibiotik zaužiti do konca. Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil Martin Lyewelyn, je prepričana, da je potrebno opraviti dodatne študije, ki bi prinesle bolj jasna priporočila o dolžini jemanja antibiotika pri posamezni vrsti obolenja.
Znanstveniki so namreč ugotovili, da ni dokazov, da je kratkotrajno zdravljenje manj učinkovito ali da to vzpodbudi odpornost bakterij proti zdravilu.
S tem se strinja tudi prof. dr. Gerd Fätkenheuer, predsednik nemškega združenja za infektologijo in vodja oddelka za infektologijo na univerzitetni kliniki v Kölnu, ki trdi, da je potrebno antibiotik sicer jemati neprekinjeno, ne pa nujno zaužiti celotnega pakiranja. Dolžina jemanja antibiotika bi se morala določati na podlagi težavnosti obolenja, vrsti bakterije in odziva organizma na zdravljenje. Skladno z izkušnjami ugotavlja, da bi vnetja pljuč in bronhijev rabili zdraviti le tri do pet dni, pri okužbah sečil pa bi pogosto zadostoval le en sam dan jemanja antibiotika. Pri težjih okužbah, denimo s stafilokoki, pa je potrebno tudi večtedensko zdravljenje z antibiotiki (Ökotest, junij 2017, str. 63).
Prof. dr. Fätkenheuer prav tako trdi, da novejše klinične študije jasno kažejo, da pogosteje in dlje kot antibiotik jemljemo, bolj odporne postajajo bakterije. Slednje je v popolnem nasprotju s starejšo doktrino, saj ne glede na dolžino jemanja praviloma nikoli ne dosežemo vseh bakterij v telesu. Poleg tega zdravniki pogosto predpisujejo antibiotik, brez da bi bil povzročitelj bolezni jasno znan in brez natančnega vedenja, če sploh gre za bakterijsko obolenje. V takšnih primerih je tudi povsem nemogoče vnaprej predvideti, kako dolgo časa bo antibiotik potrebno uživati, da bo ta opravil z bakterijami in ali bo sploh deloval.
Dodatnih raziskav v tej smeri si vsi želimo. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija se še kako zaveda nevarnosti prepogostega predpisovanja in jemanja antibiotikov. Zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, v Evropi vsako leto umre kar 25.000 ljudi.
Kaj lahko storimo sami?
Veliko preizkušenih nasvetov, kako si na naraven način pomagati pri okužbah vseh vrst, lahko preberete v neprecenljivem priročniku Alfreda Vogla Ljudski zdravnik.
Besedilo: Sabina Topolovec
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ali ste vedeli? Znano je, da post prinaša mnoge koristi. Tako lahko z njim med drugim vzdržujemo zdravje, izboljšamo fizično ali psihično počutje ter skrbimo za dolgoživost. Vendar pa post ni primeren za kogarkoli.
Gibanje je element, ki v obdobju postenja ne sme manjkati.
Za vse kreativne, ki si radi sami pripravljate svoje domače pripravke.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.